Od Miklavževega grozljivega pomagača do razpadajoče božične večerje.
V Karakasu je običaj, da se med prazniki v cerkev prikotalka na jutranje bogoslužje. Zai čim večjo varnost vernikov ceste zaprejo za promet.
V Avstriji Miklavža spremlja resnično grozljiva satanska prikazen imenovana Krampus, ki blodi po ulicah in kaznuje poredne otročičke.
Na Češkem se ženske postavijo s hrbtom proti vratom in vržejo čevelj čez ramo; če čevelj pristane z konico proti vratom, potem jih v prihajajočem letu čaka poroka.
Na Norveškem verjamejo, da ob božiču prispejo tudi zlobni duhovi in čarovnice, zato je potrebno skriti metle.
V Ukrajini je navada na božično drevesce obesiti okrasek v obliki pajkove mreže, tradicija, ki izvira iz pripovedke o ženski, ki je bila tako revna, da si ni mogla privoščiti okraskov za jelko, na božično jutro pa je bilo drevo okrašeno z lesketajočo pajkovo mrežo.
V Britaniji, na Irskem ter v Franciji se mnogi pogumneži tradicionalno božično “namočijo” v morju.
Katalonsko božično poleno ali caga tió (kakajoče poleno) je poleno z narisanim obrazom in čepico, ki ga posadijo na mizo ter vsak dan hranijo s sadjem in slaščicami. Na božični večer ga vsa družina naklesti s palico ob prepevanju božičnih pesmi ter tako prisilii, da izloči darila. Če ostanemo pri Kataloncih in njihovi naklonjenosti do izločanja, potem moramo omeniti tudi človeške figurice imenovane caganeros, ki so ravno pri opravljanju potrebe ter jih radi umestijo med jaslice.
Na Portugalskem boste pri božični večerji lahko opazili tudi pogrinjke za umrle sorodnike; duh pri večerji naj bi prinašal srečo v hišo.
V Estoniji gredo družine za božič v savno.
V Grenlandiji se za božič uživata matak-surova kitova koža z malo masti ter kiviak- vrsta arktičnega ptiča zavitega v kitovo kožo in zakopanega v zemlji več mesecev.
