"Ingen vil noensinne utvikle kapasiteten til hans intellekt med mindre han tester livet sitt ved ensomhet." - Thomas de Quincey
Nedavne raziskave so potrdile tisto, kar se je do zdaj le govorilo, in to je, da visoka inteligenca “ogroža” družabno življenje.
Forskning, objavljena v reviji British Journal of Psyhology, podpira to domnevo. Narejena je bila na vzorcu 15.000 ljudi, starih med 18 in 28 let. Ugotovili so, da so inteligentni ljudje srečnejši in zadovoljnejši, če preživijo večino časa sami, saj menijo, da je druženje izguba časa in se raje osredotočajo na druge stvari. Sreča v njihovem življenju je torej obratno sorazmerna s številom ljudi, ki jih srečajo.
Odkar so ljudje počasi začeli prehajati iz faze lovca v fazo nabiralca, se je inteligenca začela počasi razvijati. Ljudje so se začeli prilagajati življenju na enem mestu. Tisti, ki so ugotovili, kako se prilagoditi, so bili najpametnejši, zato so tudi preživeli. Prevedeno v današnji jezik – visokointeligentni ljudje nenehno rešujejo težave, povezane z izboljšanjem življenja in nimajo časa za druženje, saj jim je to potrata časa.
Če torej niste pretirano družabni, nikar ne skrbite – to je povsem normalno in nakazuje zgolj to, da ste po vsej verjetnosti pametnejši od ljudi v svoji okolici.
Et interessant faktum
Analiza Facebook prijateljev je pokazala, da lahko ima oseba več kot tisoč “FB frendov”, a samo 27 odstotkov teh smatra za relevantne in s samo 4 odstotki ima kontakt.
