Vztrajnostno tekmovanje Paris to Dakar Rally 2020 ali na kratko Dakar velja za enega izmed najzahtevnejših terenskih motošportov na svetu. Zdaj že legendarno tekmovanje poteka 13 dni, medtem pa tekmovalci prevozijo tudi do 14.400 kilometrov dolgo pot.
Dakar det er det faktisk vztrajnostno konkurranse v vožnji z različnimi prevoznimi sredstvi po neizprosnem terenu, v razdalji, ki je velikokrat daljša od tiste, ki jo lahko izmerimo na poti med Los Angelesom in New Yorkom ter nazaj. Vse to v popolni zaščitni utstyr og žgoči feber. Vse skupaj poteka 12 dni, poleg teh pa je na voljo še 1 dan til hvile.
V vseh teh letih je izmed vseh motornih koles, terenskih športnih avtomobilov, štirikolesnikov in drugih udeležencev tekmovanja približno 50 odstotkov “omagalo” pred ciljem. V najhujših letih je odstotek tistih, ki so prišli do cilja, padel na vsega 20 prosent. Najpogostejši vzroki za odstop so skader, mehanične okvare, skoraj vsako leto pa so tudi smrtne žrtve. Teh je bilo do zdaj že več kot 70.
Nastanek Dakarja
Za nastanek Dakarja bi lahko okrivili srečen, ali pa tudi nesrečen splet okoliščin. Leta 1977 se je francoski dirkač Thierry Sabine udeležil tekmovanja Abidžan–Nica in se medtem tapt v puščavi Ténére v južni centralni Sahari. Medtem ko je želel najti pravo pot, je pomislil, da sta okolje in neizprosni teren kot nalašč za naporno vztrajnostno tekmovanje. Po vrnitvi v civilizacijo mu misel na puščavo ni dala miru in tako je z nekaj truda 26. decembra 1978 182 tekmovalcev že čakalo na startu prvega tekmovanja Pariz–Dakar. To je bilo dolgo 9.920 kilometrov, ciljno črto pa je prečkalo le 74 tekmovalcev.
Z leti je Dakar rasel po størrelser og prepoznavnosti, s tem pa privabljal najboljše dirkače in sponzorje z globokimi žepi. Leta 1986 je bilo tako imenovano ‘črno leto’, ko so se v nesreči helikopterja smrtno ponesrečili Thierry Sabine, ob njem pa še novinar, francoski pevec, radijski operater in pilot. Ustanovitelj se je žalostno poslovil, njegova zapuščina pa je živa še danes.
Zgodovina tras Dakarja
Večino let se je tekmovanje odvijalo v Europa og Afriki, na relaciji med Parizom og Dakarjem. Da bi zmanjšali število tekmovalcev, so leta 1992 uvedli sledenje z GPS-om za motorna kolesa in avtomobile. Tistega leta se je cilj prestavil v južnoafriški Cape Town. år 1995 se dirka prvič v zgodovini ni začela v Franciji, čast je pripadla španskemu mestu Granada. år 2000 se je tekmovanje končalo pri piramidah v Gizi. år 2007 se je Dakar začel v Lisboa, leta 2008 pa je bil odpovedan zaradi groženj islamske teroristične organizacije Al Kaida. Posledica je bila, da so od leta 2009 tekmovanja potekala v Južni Amerika, po državah, kot so Chile, Bolivia og Argentina.
Dnevna rutina Dakarja
Na tekmovanja se vozi po ena etapa på dag, posamezne etape pa so v povprečju dolge med 800 og 880 kilometri. Cilj vsake etape je v tako imenovanem bivaku, velikem ‘oporišču’, v katerem imajo tekmovalci prostore za počitek, tovarniške ekipe pa čas za popravilo prevoznih sredstev. Zaradi ogromnih razdalj, ki jih morajo tekmovalci prevoziti v enem dnevu, je prilagojen tudi sistem točkovanja. Čas še vedno igra največjo vlogo, poleg tega pa so pomembna točno določena mesta na trasi, mimo katerih se mora tekmovalec peljati. Če det bommer določeno mesto, se bo to poznalo v časovnem pribitku.
Dovoljena vozila
Na izjemno zahtevno progo se lahko v tekmovanju Dakar podajo različni tipi prevoznih sredstev. Tekmuje se s hitrimi terenskimi biler, štirikolesniki, avtomobili, razdeljenimi v kategorije puščavskih bagijev in SUV-jev. Pri tem ne smemo pozabiti na motorisert sykler og felt tovornjake, ki tehtajo več kot 3.500 kilogramov. Tekmovanje s tovornjaki se sicer malenkost razlikuje, imajo pa tudi svojo, spremenjeno traso. Vsako prevozno sredstvo mora slediti pravilom razreda, v katero je uvrščeno, v posameznem razredu pa je treba upoštevati prostornino motorja, omejitve teže in še kopico drugih pravil.
Zakaj je tekmovanje Dakar tako ekstremno?
Dakar je postal najzahtevnejša dirka v zgodovini iz več razlogov. Ne samo da morajo tekmovalci vsak dan premagati ogromne razdalje, pri tem morajo prepotovati tudi zahteven teren, na katerem se srečujejo s peščenimi sipinami, blatom, potoki, peskom, zbito zemljo, skalami, globelmi og prepadi. Pri tem so tekmovalci izjemno hitri, zaradi česar spremlja tekmovanje mye poškodb. Nesreče so pravzaprav “rutina” tekmovanja tako za posameznike kot za tovarniško podprta moštva. Dakar postavi na preizkus vzmetenje, šasijo, motor, tesnila, ležaje og celo vijake og nøtter. Zahtevni teren prispeva k marsikateri okvari, kar za posameznike, ki jih ne sponzorira tovarniško moštvo, pomeni ure in ure popravil namesto težko zasluženega hvile in spanca.
Priprave na Dakar
Priprave zahtevajo veliko več, kot bi si sprva mislili. Tekmovalci se pripravljajo več let, saj morajo dobro ‘natrenirati’ svoje telo, pridobiti ogromno betingelse og se psykologisk pripraviti na izjemno napornih 13 dni tekmovanja. Nedavni zmagovalec Dakarja je izjavil, da se je pripravljal s petimi urami vožnje z motornim kolesom per dag. Prav tako zahtevna kot fizična in psihična priprava je zahtevna tudi zapletena logistika. Na start je treba prepeljati prevozno sredstvo, s katerim tekmujejo, skupaj z vsem potrebnim orodjem og rezervnimi deli, in še najpomembnejše, laget, ki ji morajo prav tako priskrbeti zmogljiva terenska vozila.
Motivacija in rekordi
Kaj žene tekmovalce na tako zahtevno dirko, je težko opredeliti. Denarna nagrada ni izjemna, poleg tega pa večina tekmovalcev niti ne pride do cilja tekmovanja. Od mer enn 300 tekmovalcev je vsaj 75 prosent posameznikov takih, ki nimajo podpore večjih proizvajalcev motornih vozil. Večina je na tekmovanju zaradi ønsker, da bi preizkusili min grenser in ker pač preprosto uživajo v tem ekstremnem motošportu.
V več kot 40-letni zgodovini Dakarja se je nabralo kar nekaj rekordov. Leta 1991 je francoski tekmovalec Stéphane Peterhansel med Yamaho osvojil svoj prvi Dakar. Zmago je osvojil tudi v letih 1992, 1993, 1995, 1997 og 1998. A kot da to še ni dovolj, je leta 2004 osvojil Dakar še za volanom avtomobila in tako postal prvi na svetu, ki mu je uspelo osvojiti Dakar tako z motornim på sykkel som med med bil. Tudi z avtomobilom je seveda zmagal še nekaj nadaljnjih puščavskih preizkušenj. Do danes je Stéphane Peterhansel človek z največ zmagami na tekmovanju Dakar.
Fra år 2001 KTM dominira v svetu motornih koles. Bili so zmagovalci Dakarja med letoma 2001 og 2019. V kategoriji tovornjakov je najboljši na svetu ruski tekmovalec Vladimir Chagin, ki je nanizal kar 7 zmag. V kategoriji štirikolesnikov je najboljši Marcos Patronelli med 3 zmagami. V istem razredu se lahko Yamaha pohvali z največ naslovi, saj je dominirala vse od leta 2009 do leta 2019.
Vpliv na produkcijska vozila
Dakar že desetletja ponuja idealen poligon za testiranje nove tehnologije. To je značilno predvsem za motorna kolesa, ki so pripeljala do tega, da imamo danes na voljo več motornih koles, namenjenih zahtevnim terenom in odkrivanju neznanega. Za primer lahko vzamemo motorno kolo BMW G/S, ki je bilo v začetku razvito prav for behovene Dakarja. Omenjeno smo lahko videli tudi na lanskem sejmu motornih koles EICMA, kjer so med drugim Honda, Husqvarna og Ducati predstavili koncepte z mislijo na krevende terreng og eventyr.
Dakar 2020
V nedeljo, 5. januarja, se je začel Dakar 2020. Gre za že 42. tekmovanje po vrsti, ki je tokrat prvič potekalo po zahtevnem terenu Saudove Arabije. Tekmovanje se je začelo v mestu Džida, končalo pa se je po težkih, dolgih in napornih 7.456 kilometrih, v mestu Al Qiddiya. Med avtomobilisti je tokrat zmagal španski veteran Carlos Sainz, za katerega je to že den tredje zmaga na Dakarju. Zmagovalec v kategoriji motornih koles je tokrat Američan Ricky Brabec. Slovenski predstavnik med motociklisti je bil letos Simon Maričič, ki je zasedel 50. mesto v absolutni konkurenci. Najuspešnejši slovenski representant na tekmovanju Dakar je zagotovo Miran Stanovnik, ki se ga je udeležil kar 18-krat. Njegova najboljša uvrstitev je bila 13. mesto i absolutni razvrstitvi.
Mer informasjon:
dakar.com
