Otroci lahko zaspijo kjerkoli in kadarkoli. Razen, ko je treba. To je v vrtcu po kosilu in zvečer doma, bi pripomnili starši in vzgojitelji/ce. V idealnem svet je večerna rutina staršev majhnih otrok sledeča. Umivanje zobe, preoblačenje v pižamo, branje pravljice ali petje uspavanke, poljubček na čelo, ugašanje luči in priprta vrata otroške sobe. V resničnem svetu je zgodba nekoliko drugačna, saj tu ne postavimo pike, ker je to šele uvod. Marsikateri otrok namreč odklanja spanje. A tudi otrokom včasih zmanjka energije in to ne šele na koncu dneva. Pri tem pa jih prav nič ne moti, če zakinkajo na kosu kruha, na školjki ali Lego kockah.
Za razliko od odraslega, malčki na spanje gledajo kot na neke vrste kazen. Zakaj bi spali, ko pa je toliko zanimivega za početi!? In ni redko, da se otrok zaigra ravno takrat, ko je čas za spanje. Dejstvo pa je, da majhni otroci doživljajo enake cikle spanja kot odrasli, la da so njihovi krajši in številčnejši. Zato se dogaja, da utrujenosti podležejo kar sredi dnevi.
LES MER: Når foreldre og barn stiller hverandre vanskelige spørsmål om sexlivet
Bodisi je kriva kratka noč, dolg izlet ali splet drugih okoliščin. Otrok ni mar. Oni lahko zaspijo kjerkoli in kadarkoli. Pa če so ravno sredi kakanja ali lulanja, kosila, plezanja po televiziji ali hoje po stopnicah. Ko pokličejo iz dežele Nije, pač moraš iti.
