Esfahan - Skjønnhet for de utvalgte

Na višku svoje moči in pomembnosti, v času Safavidske dinastije (16. stoletje), je ogromno cvetoče mesto osupnilo Zahodnjake in tudi zato so za mesto dejali, da videti Esfahan pomeni videti polovico vseh ogleda vrednih svetovnih znamenitosti. Eno najpomembnejših javnih del šejka Abassa iz omenjene dinastije je bila izgradnja trga Nakš-e Džahan, znanega tudi kot vzorec sveta, saj eden največjih trgov na svetu niza ogrlico draguljev v podobi zgradb, namenjenih čaščenju in aristokratskim užitkom. Palača Ali Kapu stoji na vhodu v Safavidske palače, namenjena pa je bila predvsem zabavi plemenitih obiskovalcev in tujih ambasadorjev. S terase palače se odpira tudi eden najlepših pogledov na trg in pogled proti Imamovi mošeji, ki zapira južni del trga. Izjemen vhodni portal mošeje z dvema 42 metrov visokima minaretoma je le napoved notranjosti, ki je prekrita s 472.500 ploščicami, v prevladujoči modri barvi.

Mošeja Šejka Lofollaha, zgrajena v sedemnajstem stoletju, stoji na vzhodni strani trga, njena največja znamenitost pa je podoba pava na vrhu notranje kupole, ki v premeru meri 12 metrov. Obiskovalci, ki stojijo na vhodu v notranjo dvorano, lahko opazujejo čudovito igro svetlobe, saj sončni žarek na steni kupole izriše pavji rep. Seveda se življenje 1,5-milijonskem mestu ne odvija le na glavnem trgu in v njegovi okolici, ampak je eno od pomembnejših shajališč pravzaprav obrežje reke Zajandeh, prek katere se pnejo številni mostovi. Pol-e Šahrestan je najstarejši esfahanski most, saj je večina od njegovih 11 obokov verjetno iz 12. stoletja.

Tako domačini kot obiskovalci mesta po navadi za najlepši kotiček, kjer uživajo ob močnem čaju, izberejo čajnico med oboki mostu Si-o-She Pol ali most 33 obokov, ki je podaljšek glavne mestne ulice Čahar Bag. Čeprav nima tako velike zgodovinske vrednosti, saj je bil zgrajen “šele” v začetku 17. stoletja, je danes ena od mestnih znamenitosti. Esfahan pa v svoji zgodovini ni bil le islamsko kulturno središče, ampak so v njem cvetele tudi krščanske in judovske skupnosti. Danes ostajajo prisotni le še Armenci s svojo bogato okrašeno katedralo Vank iz 17. stoletja, ki stoji v armenski četrti Džolfa.

Zabavno tudi brez diskotek
V enem od turističnih vodičev ob omembi nočnega življenja v Esfahanu piše le “sanjajte naprej”. Ker je v islamski republiki alkohol strogo prepovedan in diskoteke ne obstajajo, si je divjo nočno zabavo nemogoče zamisliti, je pa dogajanje na Imamovem trgu živahno do poznih nočnih ur in brezalkoholna pijača, vedno pisana mednarodna družba in morebiti vodna pipa, ki se v Iranu imenuje kalyan, v lokalu z najboljšim pogledom na trg, so zagotovila za zanimiv in zabaven večer. Vhod v čajnico je na levi strani vhoda v Veliki bazar, lahko pa le pogledamo navzgor in v trenutku nam bo jasno, v katero smer moramo, da se pridružimo dogajanju na terasi stavbe. Esfahan je znan tudi po svoji kulinariki. Ljubitelji juh prisegajo na lečino juho, glavna jed pa je po navadi kebab z odličnim rižem in solato, začinjeno z limono in nekaj kapljicami olja. Na krožnikih boljših restavracij se bodo znašle tudi mesne kroglice in dolme, prav posebej slastne pa so jedi z jajčevci. Ena od restavracij, ki zna poskrbeti za vzdušje, saj njeni obiskovalci jedo na tipičnih divanih, vzdignjenih sediščih, kjer jim postrežejo s hrano, ima precej dolgočasno ime, ki pa nas ne sme odvrniti od obiska. Traditional Banquet Hall je v eni od stavb, ki obdajajo osrednji trg Nakš-e Džahan, najprej pa jo bomo našli, tako da med nakupovanjem pod arkadami ob mošeji Šejka Lofollaha vprašamo zanjo.

Oaza sredi mestnega vrveža
Ker je Esfahan največja iranska turistična atrakcija, se v njem kar tre hotelov, ki so največkrat namenjeni iranskim turistom ali avanturistom z nahrbtniki. Hotelov višjih kategorij je malo, omeniti pa velja Hotel Abbasi, katerega 230 sob se razprostira v stavbi z začetka 18. stoletja okoli čudovitega notranjega dvorišča, ki spominja na perzijske vrtove. Poleg zunanjega bazena si lahko v hotelu spočijemo in se sprostimo tudi v savni, tradicionalni čajnici ali preizkusimo specialitete v eni od štirih restavracij. Čudovit hotel se lahko pohvali s skoraj vsemi nočitvami predsednikov držav in kronanih glav, ki so obiskale Esfahan.

Obilje vzorcev in barv
Na severni strani trga Nakš-e Džahan stoji še en pomemben vhod, a tokrat ne v mošejo ali palačo, ampak v skoraj sedem kilometrov dolg labirint uličic, ki sestavljajo veliki bazar. Ljubitelji nakupovanja in barantanja, predvsem pa vsi, ki poznajo kakovost slovitih perzijskih preprog, med živahnimi stojnicami gotovo ne bodo ravnodušni. Esfahan je namreč eno tradicionalnih središč tkanja perzijskih preprog, ki je cvetelo že v 16. stoletju, a je kasneje v zgodovini zamrlo in se ponovno obudilo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Tipični esfahanski vzorec prepoznamo po slonokoščenem ozadju z motivi v modri, rožičasti ali indigo barvi. Preproge imajo po navadi zelo simetričen in uravnovešen dizajn, največkrat gre za en sam medaljon, obdan z vzorci odlične kakovosti in barvne lestvice. Poleg preprog bomo na bazarju in pod arkadami, ki obkrožajo drugi največji trg na svetu (večji je le Trg nebeškega miru v Pekingu), opazili ogromno dekorativnega posodja iz bakra, ki ga mojstri kaligrafije in arabesk poslikajo v čudovitih modrih ali zelenih odtenkih in okrasijo z bogatimi vzorci. Prav tako kot posodje je izredna tudi esfahanska keramika, predvsem ročno poslikane keramične ploščice. Miniature, velikokrat narisane na kamelji kosti, zlat in srebrn nakit, začimbe in parfumi, nebeško dobri dateljni in pistacije so le nekateri od iranskih proizvodov, ki bodo gotovo dodatno obtežili naše kovčke od slovesu od mesta, kateremu sta nespametna politika vodstva države in močna zahodna antipropaganda naredila veliko škode, po drugi strani pa ravno zato svoje lepote odkriva le najbolj pogumnim.