Rodik er der, vekk fra motorveien og byen, mens vi kjører langs den gamle veien mot sjøen, litt lenger fra Divača og til venstre, og litt lenger. Det er vanskelig å forbli likegyldig, først og fremst på grunn av selve landsbyen, og deretter på grunn av den kulinariske "perversjonen" og ekte slovensk hjemlighet. Kjære fru Mahorčič...
Rodik 51
Kozina
Tam, stran od avtoceste in mesta, ko se po stari cesti peljemo proti morju, malce naprej od Divače in na levo, pa še malo naprej, je Rodik. Težko je ostati ravnodušen, najprej zaradi same vasice, nato pa še zaradi kulinarične »perverzije« in prave slovenske domačnosti. Prijazna Mahorčičeva gospa nas takoj vzame za svoje in začne naštevati dnevno ponudbo. Že same besede pocedijo kakšno slino, kaj šele, ko se besede začno udejanjati na mizi. Najbolje, da se ji pri izbiri kar prepustimo, kajti že po nekaj besedah ugotovi, v katero smer se nagibamo. Za prvo silo si privoščimo kar hiter narezek, ki ga ob dišečem kruhu kar prehitro zmanjka. Vmes nas bo že pričakal krožnik različnih “pastičev”, s sirom ali radičem, njokov z Golažem (z veliko začetnico) ter špinačnih štrukljev in z veseljem na ostankih na krožniku porabimo še zadnjo skorjo kruha. “Žlicarji” se bodo razveselili prave domače jote ali juhe, kategorijo glavnih jedi pa pri Mahorčiču tradicionalno predstavljajo krače, pregrešno mehak florentinski zrezek, ki naj se ga raje lotijo štirje jedci, raca, avstralski jagenjček in še marsikaj. Vinska karta je neverjeten izdelek skrbno izbranih vin iz cele Slovenije. Ker se človek od Mahorčiča le stežka poslovi, je potrebno poskusiti še sladice “tamladega Mahorčiča”. Kakijeva strjenka, melonin tiramisu, morda tudi pečena skuta z lipovim medom ali lešniki? Vsekakor se včasih izplača zaviti z avtoceste …
