Hva er de beste filmene i 2019? Året går mot slutten og det er riktig å velge verdenskinoens «crème de la crème». Her er de 5 beste filmene i år.
Leto 2019 nam je postreglo z nekaterimi odličnimi filmi. A kateri so tisti res de beste filmene i 2019, ki so nas naravnost prilepili na filmska platna?
Psykologisk skrekk
Fyret (2019)
Robert Eggers, režiser opevane ruralne srhljivke Čarovnica, se je letos vrnil s hipnotično, halucinantno in na 35-milimetrski trak posneto psihološko srhljivko o dveh svetilničarjih na odročnem atlantskem otoku konec 19. stoletja. Molčečni Ephraim se dan za dnem muči s popravili in vzdrževanjem, medtem ko sme signalno luč ponoči upravljati le starejši Thomas. Naveličan težaškega dela postaja Ephraim vse bolj sumničav do svojega sopotnika. Toda njegovi čudni prividi morda niso le posledica utrujenosti in zavisti. Na filmskem festivalu v Cannesu je grozljivka Lighthouse prejela nagrado Mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI.
Drama
Marriage Story (2019)
Ločitev je kataklizma, ki uniči preteklost, sedanjost in prihodnost, in tudi sili nekoga, da na novo “konfigurira” sebe. In Marriage Story Noaha Baumbacha pretresa s svojo izjemno pristnostjo in vpogledom. Ločitev brooklynskega režiserja Charlieja (Adam Driver) in igralke Nicole (Scarlett Johansson) se začne sporazumno, a kmalu preide v drago in travmatizirajočo pravno vojno, ki jo izvajata njuna odvetnika (Laura Dern, Ray Liotta), hkrati pa v to figurativno (v nekem trenutku tudi dobesedno) vojno povlečeta še mladoletnega sina (Azhy Robertson). Noben film na to temo še ni bil tako resničen, del zaslug pa vsekakor pripada Driverju in Johanssonovi, katerih vrhunska igra je tako subtilna kot mučno resnična.
Kriminaldrama
The Irishman (2019)
Martin Scorsese se je v svojem novem filmu The Irishman združil s svojimi najljubšimi zvezdami (tudi z Alom Pacinom). Ta služi kot njegova “zadnja beseda” v gangsterskem filmskem žanru, ki ga je povzdignil v veličino z Dobrimi fanti iz leta 1990 in s Kazinojem iz leta 1995. Z uporabo revolucionarnega (in v glavnem učinkovitega) CGI-sistema za staranje je za več deset let pomladil svojo igralsko zasedbo. Film je priredba knjige Charlesa Brandta I Heard You Paint Houses in prikazuje s kriminalom prepojeno življenje Franka Sheerana (Robert De Niro), “izvršilca dolžnosti” mafijske družine Bufalino (Joe Pesci) ter skrivnostno izginotje sindikalca Jimmyja Hoffe (Al Pacino), ki naj bi ga Sheeran leta 1975 tudi ubil. Scorsesejev film je hkrati tudi drama o minevanju časa in vplivu – ali manku, ki ga imajo obžalovanja, izdaje, nemoralnost na človeško dušo.
Drama
Bolečina in slava (Dolor y gloria, 2019)
“Sovražim avtofikcijo,” pravi ostarela mati filmskega ustvarjalca Salvadorja Malla (Antonio Banderas). S tem hudomušno prikimava zakoreninjeni resničnosti novega mračnega, a radostno katarzičnega filma režiserja Pedra Almodóvarja. Film je sestavljen iz “serije srečanj” Malla: nekatera se odvijajo v sedanjosti, drugih se spominja. Denimo otroštva, ko je s starši v iskanju boljšega življenja odšel v vas v bližini Valencie. Ali pa prvega poželenja, svoje prve ljubezni v Madridu, bolečine ob razhodu, ko je bila ljubezen še sveža in vroča, pisanja kot edinega zdravila, da pozabiš to, česar ni mogoče pozabiti, odkritja kina in občutka neizmerne praznine, ki se pojavi iz nemoči še naprej ustvarjati filme … Bolečina in slava govorita o ustvarjanju, o tem, kako težko je ustvarjanje ločiti od lastnega življenja, in o strasteh, ki dajejo smisel in upanje. Antonio Banderas je za vlogo Malla na letošnjem Cannesu prejel nagrado za najboljšega igralca.
Triler/drama
Joker (2019)
Že pred izidom filma o najbolj znanem negativcu v stripovskem svetu se je začelo šušljati, da bo “novi” Joker, Joaquin Phoenix, nagrajen z oskarjem za vlogo, ki je zaznamovala že legendarnega Jacka Nicholsona in pokojnega Heatha Ledgerja. In kdo je ta sloviti novi Joker, ki si je na Beneškem filmskem festivalu prislužil 8-minutne stoječe ovacije? Bodoči Joker, zdaj še Arthur Fleck, je reven in duševno bolan moški, ki ima neizmerno željo postati stand up komik. Da lahko preživlja sebe in svojo mater, nastopa kot maskota pred trgovino ali kot klovn na zabavah. Ko se nad njim nekega dne na podzemni železnici brutalno znesejo trije “oblekarji”, Arthurju poči in ubije svoje prve tri žrtve. S tem pa navdahne protestniško gibanje, gibanje proti eliti. Joker si s tem pripravi izvrsten teren za pronicljiv družbeni komentar. Film tako ni le raziskovanje človeka, ki ga je družba zavrgla, ampak tudi opomnik sodobnemu svetu.