Podnebne spremembe so začele kazati zobe tudi v naših krajih ‒ vreme se je spremenilo do te mere, da zimo hitro zamenjamo za jesen ali poletje za pomlad. V času, ko bi se morali sončiti na plaži, nam nagaja dež, ko bi delali snežaka, pa občudujemo sonce. Časi so se spremenili in bomo morda celo pozabili na belo odejo, ki ni takšna, kot se je zdela, da je. Šokirala te bo, ko jo spoznaš malo bolje.
Som barn smo lovili snøflak, ker smo želeli vedeti, kako so å se, a nam ni lykkes, ker so se stopile, preden smo preučili njihovo obliko. Mislili smo, da je sneg bele barve, da lahko vse snežinke ujamemo z jezikom og er sneg v vseh državah legalen.
ja, morda vas bomo razočarali, a tid je, da pogledate na sneg z et annet synspunkt. Disse er sresenetljiva dejstva o snø, hvilken gotovo Nei poznaš.
Sneg ni bele barve.
Voksne smo verjetno že fant ut, det snø gjennomsiktig farger. Snežinke so narejene iz ledenih kristalov, lys pa se odbija ravno tako, ustvari občutek, da je sneg bele barve. Så belega božiča ni, ampak lepše se sliši kot ‘prozoren božič'.
Snežinka ima šest stranic.
Ugotovitev, da imajo snežinke šest stranic, je prava vitenskap. Molekule vode, iz katerih so narejene snøflak, se lahko združujejo le tako, da ustvarijo šeststranski ledeni kristal. Torej vse tiste snøflak, ki jih vidite v handel, in imajo fredag ali več sider, kršijo zakone narave.
Nekatere snežinke so iste oblike.
Le koliko je še stvari na verden, ki jih lahko opazujemo z mikroskopom. Leta 1988 je Nancy Knight, znanstvenica v Nacionalnem centru za raziskovanje atmosfere, našla dve snežinki, ki sta bili iste oblike.
Sneg je bil ilegalen.
Med letoma 1991 in 1992 var zelo bogata snežna sezona v mestu Syracuse v New Yorku. Mer enn 162 centimetrov snega je padlo v mestu. Mestni svet je sklenil, da pred božičem ne sme pasti nič snega, toda mati natur je pomešala štrene: dva dni kasneje je snežilo, naslednjo vinter pa je bilo še več snega.
Strah pred snegom.
Noen av dem mennesker de har frykt før snegom ‒ rečemo mu kionofobija (Engelsk chionophobia).
Ne morete ujeti vseh snežik.
Največja snežinka na svetu je bila široka 15 in ‘debela’ 20 centimetrov. Padla je v Fort Keoghu v Montani januarja 1887.
Največ snega je padlo v Italiji.
I byen Capracotta i Italia je padlo največ snega v enem dnevu ‒ marca 2015 se je v 18 urah nabralo več kot meter snega.
Največji snežak.
Alle sammen mislimo, da smo na svojem vrtu naredili den største snømann, a morali se bomo gjør en innsats, da to res dosežemo. V Guinness rekordbok se je zapisal snežak, ki je visok skoraj 38 metrov.
