"Vsi smo malo neobičajni. Tudi življenje je malo neobičajno. In ko najdemo nekoga, ki je tako neobičajen, kot smo mi sami, se z njim združimo v skupnem občutku neobičajnosti, ki mu pravimo ljubezen. Resnična ljubezen." - Robert Fulghum.
Sama rešujem svoje težave. Svoje stiske. In plavam skozi orkane življenja. Od nekdaj sem bila borka, zato znam poskrbeti zase. Vem, kaj moram storiti, da pridem iz teme in najdem srečo. Vem, kaj moram storiti, da najdem mir v sebi in vem, da to ni enostavno. Vem, kako težko je takšno potovanje. Ampak me ne moti. Vedno najdem izhod iz teme. In vem, da bo tudi sedaj tako. Ne rabim nekoga, da me reši.
S tem se lahko spopadem sama. Dokler diham, bom vedno znova in znova padala in se pobrala, saj se le na takšen način lahko učim in rastem. Ne glede na to, kako težko bo postalo življenje, se bom soočila z nevihto in z njo ravnala, kakor, da je le hladna prha.
Vem, da mi bo uspelo, če se bom še naprej borila za to, za kar se zavzemam. Še naprej se bom neutrudno prizadevala za stvari, ki mi ogrejejo srce in dušo. Naredila bom vse potrebno, da dosežem življenje, o katerem sem vedno sanjala.
Edino, kar te želim vprašati, je: “Boš ob meni? Boš moj najboljši prijatelj, moja sorodna duša in vse moje skrivnosti? In predvsem, ali me boš sprejel takšno, kakršna sem?”
Ne potrebujem te, da bi me rešil. Potrebujem te, da si ob meni.Potrebujem te, da si varno zavetje, kamor se lahko vrnem po napornem dnevu. Potrebujem te, da si nekdo, ki mu zaupam vse svoje skrivnosti. Nekdo, ki sem ga iskala vsa ta leta. Potrebujem te, da me objameš in potolažiš, ko sem na dnu. Potrebujem te, da boš ob meni in me ljubil z enako intenzivnostjo, kakor bom ljubila tebe.
Potrebujem te, da si moja zvezda, moj zaveznik in najbolj divja motivacija. Boš z menoj, ko bom se znašla v temi? Ali boš zbežal? Vedeti moram, ali ti lahko popolnoma zaupam.
To je vse, kar te prosim. Bi bili zame ta posebna oseba?
