Ne spadava več skupaj…

Nehala sem si predstavljati tisoče načinov, kako se bova ponovno srečala in kako bom padla nazaj v tvoje naročje. Prenehala sem verjeti, da je vse, kar potrebujem, priložnost za spremembo. Prenehala sem razmišljati, da obstaja vsaj najmanjša možnost, da popraviva vse najine nesporazume. Prvič sem jasno videla, da nikakor ne bi mogla nadaljevati. Nisva bila eno, ampak vsak iz drugega planeta.

Resnica je, da ne spadava več skupaj. Od tistega usodnega dne, ko si se odločil oditi iz mojega življenja, ko sem te najbolj potrebovala. Res sem te potrebovala.

Ne spadava več skupaj, od tedaj, ko sva se nehala truditi drug za drugega. Nisva se čez noč oddaljila. Ločile so naju neizrečene besede in tiha oddaljenost. Nevidna razpoka v najinem na videz brezhibnem odnosu, ki se je sčasoma izkazala za najin propad. Tišina in pomanjkanje komunikacije sta naju pripeljala v stanje neizogibnega propada.

Nisem zahtevala veliko. Vse, kar sem si želela, je bila poštenost in transparentnost brez laži in prevar. Vse, kar sem si želela, je bil nekdo, ki bi me obravnaval z ljubeznijo, skrbjo in spoštovanjem. Nekoga, ki bi me postavil na prvo mesto, ker sem mu pomembna. Nekoga, ki nikoli, nikoli ne bi obupal nad najinim odnosom, ne glede na to, kako težko bi bilo. Nekoga, ki ceni mojo vrednost in ceni osebo, kakršna sem, ne da bi me bilo treba spremeniti.

Ne morem biti idealna oseba, ki si jo iskal. Morda sem se motila, ko sem mislila, da lahko ljubezen premaga vse in da si zasluživa drugo priložnost. Ko sva poskusila znova, sem spoznala, da se je najino razmerje končalo že tedaj.

Bila sva ujeta v neizpolnjena pričakovanja in vse večji zameri. Ironično je, da je odnos, ki nama je nekoč prinašal toliko veselja, postal vzrok najinega trpljenja.

Počasi sem spoznala, da sem točno tam, kjer moram biti. Nimam želje po iskanju drugega partnerja, ne še. Nočem se spraševati, kaj bi lahko naredila drugače, da bi najine poti vodile druga k drugi.

Pripravljena sem nase in na svoje življenje brez tebe.