Včasih so nemški avtomobili veljali za nedotakljive. Mercedes-Benz, s svojo zvezdo na pokrovu motorja, je bil sinonim za prestiž, natančnost in inženirsko popolnost. A danes, ko se industrija bori z globalno konkurenco, visokimi stroški in zgrešenimi strateškimi odločitvami, se zdi, da nemški avtomobilski titani drsijo po poti, ki jo je nekoč prehodila Nokia – od kralja trga do zgolj opombe v zgodovinskih knjigah. Avtomobilske znamke iz Nemčije so v jasnem prostem padcu. Jih lahko še kaj reši?
Predstavljajte si, da sedite na prestolu avtomobilskega imperija, prepričani, da ste nedotakljivi, medtem ko se pod vami že nabira plimni val. Nemška avtomobilska industrija, ta krona evropske industrije, je prav na tej točki – in zgodovina ji diha za ovratnik z opozorili, ki jih ne more več ignorirati. Nemške avtomobilske znamke gredo po poti Nokie. V času, kjer se trendi vrtijo hitreje kot turbine najnovejšega Porscheja, je podcenjevanje konkurence podobno vožnji z zavezanimi očmi po nemški avtocesti brez omejitev hitrosti. Pa poglejmo, kako so se nemške avtomobilske legende že opekle – in zakaj bi lahko bil Mercedes-Benz naslednji, ki bo plačal ceno ignorance.
Ko aroganca sreča resničnost
Spomnimo se leta 2015, ko je Matthias Müller, takratni šef Volkswagna, z nasmeškom zviška pogledal na Teslo in izjavil: “Tesla proda borih 80.000 avtomobilov na leto in izgublja pol milijarde dolarjev, mi pa prodamo 11 milijonov vozil in zaslužimo 13 milijard.” Oh, kako grenko se danes sliši ta izjava! Ne le, da je Volkswagen tisto leto zataval v močvirje škandala Dieselgate, kjer so z goljufanjem pri emisijskih testih izgubili milijarde evrov in ugled, ampak je Tesla medtem postala zvezda vodnica električne revolucije. Danes je Teslina tržna vrednost višja od vseh nemških avtomobilskih gigantov skupaj, Volkswagen pa še vedno lovi svoj rep in poskuša dohiteti zamujeno.
A to ni osamljen primer nemške slepote. Spomnimo se Boba Lutza, nekdanjega podpredsednika General Motorsa, ki je leta 2017 Teslo označil za “kult fanatikov brez finančne prihodnosti” in napovedal njen stečaj. Leta kasneje je Lutz ponižno priznal, da se je zmotil, a škoda je bila storjena – Tesla je medtem prehitela vse tradicionalne proizvajalce in postavila nova pravila igre. Nemci, ki so še pred desetletjem trdili, da električni avtomobili “nikoli ne bodo mainstream”, zdaj gledajo, kako jih Tesla, BYD in drugi kitajski igralci prehitevajo po levi in desni.
Zgodovina uči, a kdo jo posluša?
Zgodovina avtomobilizma je kot komedija zmešnjav, kjer aroganca vedno igra glavno vlogo. V sedemdesetih letih so ameriški velikani – avtomobilske znamke – GM, Ford in Chrysler – japonske avtomobile označili za “poceni smeti”. Lee Iacocca, legendarni šef Chryslera, je takrat zaničljivo gledal na Toyoto in Hondo, prepričan, da “ne morejo konkurirati ameriški moči”. Rezultat? Japonci so z zanesljivostjo in učinkovitostjo prevzeli svetovni trg, Detroit pa je moral prositi za državne bailout-e, da je preživel. Podobno je Henry Ford II v petdesetih letih podcenjeval evropske avtomobile, misleč, da Američani hočejo samo gromozanske V8 motorje. Potem je prišel Volkswagen Beetle in postal ikona generacije, Ford pa je ostal z odprtimi usti.
In zdaj? Nemška avtomobilska industrija, z Mercedes-Benzom na čelu, stoji na razpotju. Kitajski proizvajalci, kot je BYD, ne le da proizvajajo cenejše električne avtomobile, ampak tudi tehnološko prekašajo evropske gigante. Medtem ko Nemci še vedno sanjajo o svojih dizelskih in bencinskih zlatih časih, svet že vozi na elektriko. Če se ne zbudijo hitro, tvegajo, da bodo postali avtomobilska Nokia – nekoč kralji, danes le še nostalgija.
Mercedes-Benz: Čiščenje ali pogreb?
Mercedes-Benz, ta sinonim za luksuz in nemško natančnost, zdaj napoveduje “čiščenje” – reorganizacijo, ki naj bi jih vrnila na pota stare slave. A vprašanje ostaja: je to res priložnost za preporod ali le obupen poskus, da bi zakrpali ladjo, ki že pušča? Podjetje se sooča z upadajočimi maržami, vse večjo konkurenco in notranjimi izzivi, ki jih ni mogoče več pomet
Mercedes-Benz: Pol milijona za slovo
Mercedes-Benz, nekoč nesporni vladar luksuznih limuzin, izvaja enega največjih programov prostovoljnega odpuščanja v avtomobilski industriji. Po poročanju nemškega časnika Handelsblatt je približno 4.000 zaposlenih že zapustilo podjetje, vsak s šestmestno odpravnino v žepu. Dolgoletni vodja ekipe, ki je 55 let dihal za znamko, lahko dobi celo do pol milijona evrov, da se poslovi. Turbo bonusi za hitre odhode? Zveni kot obupen poskus, da se znebijo “odvečne teže”, medtem ko ladja tone.
Program je del varčevalnega načrta, ki ga vodi glavni izvršni direktor Ola Källenius. Cilj? Prihraniti pet milijard evrov do leta 2027, od tega milijardo z zmanjšanjem stroškov dela. Odpravnine so ponudili kar 40.000 zaposlenim, ki ne delajo v proizvodnji – od administrativnega osebja do inženirjev in IT-strokovnjakov. V Nemčiji so ti delavci do leta 2034 zaščiteni pred odpuščanjem, zato Mercedes maha z denarjem, da jih prepriča v “prostovoljni” odhod. A to ni zgolj čiščenje pisarn. Podjetje hkrati vlaga v prekvalifikacijo zaposlenih za službe prihodnosti. Ironično, kajne? Odpustijo te, a obljubljajo, da te bodo naučili nekaj novega – če sploh ostaneš.
Selitev na Madžarsko: Cenejše je boljše?
Medtem ko v Nemčiji tovarne, kot je tista v Sindelfingenu, zmanjšujejo proizvodnjo – z 330.000 vozil leta 2018 na zgolj 205.000 lani – Mercedes širi obrate v Kecskemetu na Madžarskem, kjer so stroški 70 odstotkov nižji. To ni zgolj poslovna odločitev, to je priznanje, da nemški model visokih stroškov ne deluje več. Luksuzni modeli razreda S in EQS, ki so nekoč definirali znamko, zdaj prihajajo iz tovarn, kjer je delovna sila cenejša, a še vedno dovolj usposobljena. Je to znak prilagodljivosti ali pa tihi umik iz domovine?
Industrija v prostem padu
Mercedes-Benz ni osamljen primer. Nemška avtomobilska industrija je v zadnjih dveh letih izgubila več kot 55.000 delovnih mest. Bosch načrtuje ukinitev 22.000 delovnih mest do leta 2030, Volkswagen jih bo v Nemčiji ukinil 35.000, ZF pa 14.000. To ni več samo val odpuščanj – to je cunami. Glavni razlogi? Ostra konkurenca na Kitajskem, najpomembnejšem trgu, kjer nemške znamke izgubljajo bitko z domačimi proizvajalci, kot je BYD. Dodajte še carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, in zgrešeno strategijo prehoda na električna vozila. Mercedes je že opustil sanje o izključno električni floti in zdaj vlaga v posodobitev motorjev z notranjim zgorevanjem, hkrati pa pripravlja novo generacijo električnih modelov. Zveni kot lovljenje lastnega repa.
Kultura podjetij: Negativna selekcija kot tihi ubijalec – avtomobilske znamke – to ne morejo spremeniti
Primarni problem nemške avtomobilske industrije ni le v zunanjih dejavnikih, temveč v kulturi podjetij, ki je v zadnjih letih postala žrtev negativne selekcije. Vodstveni položaji so pogosto zasedeni na podlagi lojalnosti in ne sposobnosti, kar je privedlo do pomanjkanja inovativnosti in prilagodljivosti. Spomnimo se Nokie. Finski velikan je vladal trgu mobilnih telefonov, dokler ni zaspal na lovorikah. Ni se prilagodil pametnim telefonom, ker je njegova korporativna kultura – toga, vase zagledana in prepričana v lastno nezmotljivost – onemogočila spremembe. Mercedes-Benz, Volkswagen in drugi nemški velikani so ujeti v podobni pasti. Nemška natančnost, ki je nekoč navduševala svet, je zdaj okov. “Ne moreš spremeniti kulture podjetja, če je ta vtkana v njegov DNK,” je nekoč dejal nekdanji vodja Nokie. Negativna selekcija je ustvarila vodstvene ekipe, ki so prepočasne, da bi se spopadle s hitro spreminjajočim se trgom, kjer Kitajci ponujajo cenejše, tehnološko napredne električne avtomobile, Tesla pa še naprej postavlja standarde.
Kaj prinaša prihodnost?
Nemška avtomobilska industrija stoji na razpotju. Mercedes-Benz poskuša najti ravnovesje med varčevanjem in inovacijami, a vprašanje je, ali je že prepozno. Selitev proizvodnje na cenejše lokacije in odpuščanja so morda nujni ukrepi, a ne rešujejo temeljnega problema: pomanjkanja vizije in toge kulture, ki jo dodatno bremeni negativna selekcija. Medtem ko Kitajska in Tesla dirkata v prihodnost, nemški velikani še vedno popravljajo svoje stare recepte. Če se ne bodo naučili lekcije Nokie – prilagodi se ali izumri – bodo morda čez desetletje le še bleda senca nekdanje slave.
