Kaj so nezavedne laži? Vsi občasno lažemo, vendar so nekatere laži tako globoko zakoreninjene, da se niti ne zavedamo, da to počnemo.
To so nezavedne laži, oziroma 7 stvari o katerih vsi lažemo. Potopite se v fascinanten svet nezavednih laži in odkrijte, kako so te na videz nedolžne izmišljotine pogostejše, kot si mislite.
Človeški možgani so zapleten stroj in včasih potrebuje bližnjice. Pri tem se lahko nehote znajdemo v laži, ne da bi se tega sploh zavedali. Tukaj je sedem stvari, o katerih pogosto nezavedno lažemo:
1. Čas: “Pridem čez pet minut!” Zveni znano? Pogosto podcenjujemo čas, ki je potreben za dokončanje nalog ali prihod na kraj. Ta nezavedna laž je posledica napačnega dojemanja časa naših možganov, znanega tudi kot zmota načrtovanja. Ponavadi smo preveč optimistični glede tega, koliko lahko dosežemo v določenem časovnem okviru.
2. Zdravstvene navade: Kolikokrat ste rekli: “Pojedel sem samo eno rezino pice”? Ponavadi podcenjujemo svoje razvajanje ali precenjujemo svoje zdravo vedenje. To je deloma posledica pristranskosti družbene zaželenosti, kjer se želimo drugim predstaviti v najboljši luči. To je tudi posledica lastne kognitivne disonance: morda si ne želimo priznati, da se nismo držali svojih zdravstvenih ciljev.
3. Denar: pogosto napačno predstavljamo svoje potrošniške navade, bodisi tako, da napihnemo svoje dohodke ali zmanjšamo vrednost svojih stroškov. To je lahko posledica želje po ohranjanju določenega imidža ali preprosto zato, ker se ne zavedamo popolnoma svojega finančnega položaja. Kakor koli že, ima lahko ta nezavedna prevara resnične posledice za našo finančno blaginjo.
4. Spretnosti in sposobnosti: “Seveda vem, kako to narediti!” Nagnjeni smo k temu, da pretiravamo s svojimi veščinami in zmožnostmi, ne glede na to, ali želimo narediti vtis na druge, ohraniti obraz ali samo zato, da se vklopimo. Tu igra vlogo Dunning-Krugerjev učinek: tisti z omejenim znanjem ali sposobnostmi pogosto precenjujejo svoje sposobnosti, medtem ko strokovnjaki podcenjujejo svoje.
5. Pogostost slabih navad: Ne glede na to, kako pogosto pritisnemo gumb za dremež ali kolikokrat smo čez vikend gledali celotno serijo, smo nagnjeni k podcenjevanju pogostosti svojih nič kaj idealnih navad. To je lahko način, da zmanjšamo krivdo ali opravičimo svoja dejanja sebi in drugim.
6. Čustva: Nič nenavadnega ni slišati nekoga reči: “V redu sem”, čeprav v resnici ni. Pogosto skrivamo ali omalovažujemo svoja prava čustva, bodisi da se zaščitimo pred ranljivostjo bodisi da ne obremenjujemo drugih. Ta nezavedna laž nam lahko prepreči, da bi dobili podporo in razumevanje, ki ga potrebujemo.
7. Spomin: “Nikoli nisem rekel tega!” Naši spomini še zdaleč niso popolni in pogosto nenamerno ustvarjamo lažne spomine ali zapolnjujemo vrzeli z izmišljenimi podrobnostmi. To nas lahko pripelje do tega, da verjamemo, da nikoli nismo ničesar rekli ali storili, čeprav smo v resnici. Ni zlonamerno, ampak način, na katerega naši možgani osmišljajo nepopolne informacije.
Na koncu je jasno, da vsi govorimo laži, ne da bi se tega zavedali. Če se bolj zavedamo samega sebe in razumemo razloge za te nezavedne prevare, si lahko prizadevamo za bolj pristno in pošteno povezavo s sabo in drugimi.
