“Ljubezen je kot senca, če tečeš za njo, se ti izmika, če bežiš pred njo, teče za teboj.” – Gruzijska modrost
Lahko jih ljubite in jih imate neskončno radi, za njih bi naredili vse, ampak vseeno jih ne morete prisiliti, da bi vas tudi oni ljubili.
To je najtežji del ljubezni. Lahko izberete koga ljubiti, ne morete pa izbrati, kdo vas bo imel rad, kdo vam bo ljubezen vračal. Ni čarobnih besed, ki vam bi zacelile in sestavile zlomljeno srce. Ni čarobne palčke, s pomočjo katere bi ljubezen in bolečina v trenutku izginili.
Ne morete nekomu reči, naj vas ljubi. Ne gre. Ljubezen ni tipka. Ne deluje na ukaz. Niste odgovorni za občutke in čustva drugih. Le za svoje. Lahko ljubite, a ni zagotovljeno, da vam bo ta oseba čustva vračala. Ne morete ji reči, da vas mora imeti rada, da naj čuti, kar čutite vi.
Včasih greste z glavo skozi zid in si tega nikakor nočete priznati, zaradi tega imate občutek, da vas vaša boleča in zmedena čustva želijo uničiti. Prenehajte! Sprejeti morate dejstvo, da imate vpliv le nase, na svoja čustva.
Kaj še čakate? Boste čakali na nekoga, ki ni prepričan, kaj čuti do vas? Ali res želite čakati, da se bodo morda nekoč res zaljubili v vas? Ali želite preživeti ves svoj čas v upanju, da jih boste prepričati, da vas naj imajo radi? Je vaša ljubezen tako slepa, da ste pozabili imeti radi sebe?
Nehajte. Nehajte si želeti. Nehajte upati. Nehajte sanjati. Nehajte sedeti in čakati. Boljši ste od tega. Predobri ste za njih. Ne zaslužite si polovične ljubezni. Ne zaslužite si negotovosti.
Zapomnite si, ko vas nekdo ljubi, boste to vedeli, boste to začutili. To ne bo ljubezen na pol. To ne bo ljubezen, ki pride in mine. Ničesar vam ne bo treba dokazovati. Ko vas ima nekdo rad, se vam ne bo treba spreminjati, lahko boste to, kar ste.
Ko vas bodo ljubili, boste čutili in občutili. Ne čakajte na nekoga, da se bo nekega dne zaljubil v vas. Če jih zanimate, vam bodo to pokazali zdaj, v nasprotnem primeru niso vredni vašega časa.
“Življenje nas je naučilo, da ljubezen ni zrenje drug v drugega, temveč zrenje v isto smer.” – Antoine de Saint-Exupery
