Culinaire buitenevenementen lonken

Ne, nič ni lepšega od začetka pomladi. Hitimo se nastavljati soncu, iščemo proste trenutke, ki bi jih lahko preživeli zunaj, srkamo kavo na vrtu najljubšega lokala in se v dobri družbi predajamo okušanju gurmanskih užitkov, ki jih zadnja leta vse bolj pogosto prinašajo kulinarični dogodki na prostem. Začetek ulične oziroma hitre prehrane sega v antično Grčijo, kjer so majhne ocvrte ribice veljale za hitro pripravljeno hrano, ki so jo prodajali na stojnicah, dokaze o podobnih prodajalnah s hitro prehrano pa so našli tudi med izkopavanjem Pompejev. V starem Rimu so jo uživali predvsem revni, ki doma niso imeli prave kuhinje, takisto se je dogajalo na Kitajskem, kjer so jo bogatejšim prebivalcem domov nosili služabniki. Danes je hitra prehrana nekaj vsakdanjega, če ne že samoumevnega, vendar se znotraj religije in kulture razvija v različnih oblikah. V 12. stoletju je William Fitzstephen, eden od uradnikov Thomasa Becketa, opisoval stojnice v Bristolu, na katerih so ljudje ponujali tople obroke, meso, pečenko, ocvrte in kuhane ribe, kokoši in manjše ptice, bolj in manj sofisticirano pripravljeno hrano tako za revne kot bogate.

Nagrade za najboljše kulinarične »streetfoodije«

Pred tremi leti so britanske ulice preplavile tržnice s stojnicami toplo pripravljene hrane, ki jo pripravljajo predvsem samooklicani kuharji in ljubitelji kulinarike. Richard Johnson, kulinarični pisec, je bil nad tem vzponom celo tako navdušen, da je želel prodajalce hrane še bolj spodbuditi v smeri promocije, zato je leta 2010 uvedel nagrade Street Food Awards, ki so prvo leto vzbudile zanimanje 300 ponudnikov, zmagovalec pa je prejel palični mešalnik. »Vendar jih veliko ni bilo dovolj dobrih – bili so možje s kombijem in z zamrznjenim burgerji,« je za Telegraph povedal Johnson. »Bili smo v koraku s časom, čeprav se revolucija tedaj dejansko še ni začela.« Še kakšno leto, dve sta bili potrebni, da se je trend ulične hrane in kulinarike na prostem zares začel. Medtem ko so leta 2013 odmevno nagrado za najboljši dogodek ulične hrane prejeli v Birminghamu, nagrada za najboljši kolektiv ulične hrane pa je šla v Bristol, je bilo konec septembra 2014 v kar 13 kategorijah težko določiti, kdo bo zmagovalec. Najboljši od najboljših je bil v Yorkshiru baziran Fu-Shnickens, waarachter hij staat Ben Davy, znan po nebeško dobrih nadevanih kitajskih žlikfrofih, perutničkah in japonski ramen juhi. Nenadejani jedci oziroma publika je izbrala ulično hrano Little Blue Smokehouse, med drugi pa so bili nagrajeni tudi najboljši prigrizek, glavna jed, burger, sendvič, sladica in pijača.

London tako danes ni več znan le po nočnem življenju, temveč tudi po kulinaričnih tržnicah. Dalston, severovzhodni predel Londona, je s svojo tržnico hrane postal izjemno vroča točka za kulinarične entuziaste, ki vsako nedeljo privabi na deset tisoče ljudi. Ti so se okušanja in hedonističnega uživanja hrane nalezli na dogodkih, kot sta Street Feast of Night Tales. V Helsinkih, prestolnici Finske, med tržnicami hrane slavi Kauppatori, ki ga vsak dan najdemo ob morju v objemu tamkajšnjega pristanišča. Specialiteti sta toplo postrežena slanik ali losos s krompirjem, kuhanim v pari. Vse bolj priljubljene prehranske tržnice najdemo tudi v Berlinu, Parizu, omenjenem Bristolu, Stockholmu, Kopenhagnu, čez lužo v Portlandu, v Tokiu na Japonskem, Bangkoku na Tajskem in drugod po svetu, tudi v Tel Avivu, na primer.

LEES VERDER: Kulinarično doživetje – pikniki po svetu

Open keuken

Prav od tod je k nam pred tremi leti Odprto kuhno pripeljal Izraelec Lior Kochavy. Pred leti je njegova žena, slovenska po rodu, kot manekenka delala v Milanu, zato sta velikokrat jedla zunaj v restavracijah. Iz potrebe in želje, da bi več stvari preizkusil na enem mestu ter iz rahlega domotožja, je k nam pripeljal svež in odprtih rok sprejet projekt, imenovan Odprta kuhna. »V Tel Avivu so tržnice s prehrano zelo razvite. Ob petkih gremo po službi tja in nakupimo hrano za cel vikend,« pripoveduje Lior, ki se je domislil, da bi nekaj podobnega naredil tudi pri nas. Ideja je hitro obrodila sadove in našla svoje mesto na Pogačarjevem trgu.

Za razliko od ulične in hitre prehrane na Odprti kuhni sodelujejo restavracije oziroma ponudniki gostinskih storitev, pri katerih lahko ješ ali naročiš catering, pojasnjuje Lior, medtem ko se k sodelovanju ne morejo prijaviti ljubitelji kulinarike, kot se to dogaja v tujini. »Odprta kuhna je promocijska platforma za gostince in ponudnike, ki se s svojo storitvijo in z jedmi predstavijo javnosti,« pove Lior. »Izogibamo se street foodu, ker Odprta kuhna nikoli ni želela biti street food festival. Klasično jed, ki jo dobimo v restavraciji, smo želeli prevesti v poulično izvedbo.« Kar jim je tudi uspelo. Slovenci smo z Odprto kuhno korak bližje zemljevidu kulinaričnih destinacij, saj vsak sončni petek (razen, če je ta na državni praznik, kot je letos 1. maj) naše brbončice zadovolji raznolikost, kakovost in edinstvenost ponudbe, kar morajo ponudniki hrane izpolnjevati, organizatorji pa paziti, da so nam na voljo različne jedi, nikakor pa ne dve enaki hkrati. Na Pogačarjevem trgu pa se je lani v želji po tem, da bi se javnosti predstavili tudi slovenski (butični) pivovarji, ki jih je vse več tako pri nas kot tudi v svetu, nastal Bier- en burgerfestijn, ki so ga obiskovalci nemudoma vzeli za svojega.

Vsi radi jemo

Dogodka, ki bi se v vseh pogledih ujemal z ljubljansko Odprto kuhno, za zdaj (še) ni, se pa kulinarični dogodki na prostem vrstijo eden za drugim. Pred štirimi leti se je v 13 državah po svetu začel kulinarični projekt Restaurantdag, ki je lani poskusno, letos pa zares, dosegel tudi naše kraje. Gre za kulinarični festival, v okviru katerega lahko prav vsak za en dan odpre svojo restavracijo. Kjerkoli in kadarkoli na točno določen dan, štirikrat na leto. »Kulinarični dogodki na prostem so del popularne kulture, ki je kulinariko bistveno bolj približala ljudem, kot v prejšnjih letih. Usedla se je na primarno človeško potrebo po hrani, ki nam je vsem skupna – vsi radi dobro jemo,« je pogovor o trendu kulinaričnih dogodkov zaključil Lior. Drži, kulinarika in uživanje v hrani sta se zasidrala v vse pore našega življenja in kulture. Le pomislimo, kako se nam cedijo sline ob ogledu filma šef (Chef), v katerem strastni kuhar Carl pusti službo in v starem tovornjaku začne pripravljati hrano.

Takšnih tovornjakov je po svetu vse več in še zdaleč niso videti neprivlačni. Med zgoraj omenjenimi nagradami je s svojim izgledom najbolj navdušil tovornjak Hip Hop Chip Shop, s katerega nam postrežejo z netradicionalnimi ribicami in s krompirčkom, navdahnjenih z domiselnim in eksperimentalnim etosom hip hop kulture. Stojnice iz antične Grčije in majhne prodajalne ulične hrane se torej v različnih oblikah širijo po vsem svetu. Z navdušenjem in okušanjem. Z odprtimi čutili in izjemnimi kulinaričnimi pristopi. Ne, nič ni boljšega od dobre hrane.

Infomat

Ulična hrana po svetu
Zahvaljujoč nizki ceni in priročnosti, ulično hrano vsak dan zaužije okoli 2,5 milijarde ljudi po svetu. Nekoliko drugačno ulično hrano najdemo v Belizeju, kjer nam bodo z imenitno morsko hrano postregli kar na stojnicah na pomolu. Po odlični ulični hrani na prostem med drugi slovijo tudi Bruselj v Belgiji, Ciudad de México v Mehiki, Istanbul v Turčiji, pisani Marakeš v Maroku in Bangkok na Tajskem.
Bier- en burgerfestijn
Bier- en burgerfestijn, na katerem se bo predstavilo okoli 25 domačih (in tujih) ponudnikov piv in prav toliko ponudnikov najrazličnejših burgerjev, bo letos doživel tri izvedbe. Prva, spomladanska, bo Pogačarjev trg v Ljubljani zasedla 11. in 12. aprila 2015, poletno lahko pričakujemo julija, jesensko edicijo pa oktobra.
Open keuken
Open keuken je po izjemni priljubljenosti lani doživela tudi pilotno izvedbo v Slovenj Gradcu, ekipa pa letos napoveduje, da se bo širila tudi v druge kraje. okusimo najrazličnejše okuse, ki jih gostinci predstavljajo na 45 stojnicah, letos pa se bo število ponudnikov še povzpelo; na tretji ediciji Odprte kuhne se bomo lahko sprehajali med največ 55 stojnicami. Vsako sezono se na Odprti kuhni predstavi okoli 250 različnih jedi.
Restaurantdag
21. maja 2011, ko je Restaurantdag doživel svojo prvo edicijo, se je v 13 državah po svetu odprlo 45 restavracij. 15. februarja 2015 je svoje jedi postreglo 1375 restavracij v 34 državah, med njimi je bila tudi ekipa Mačje pite v Ljubljani. Naslednji Dan restavracij bo 16. maja 2015.