Razum in čustva: kdaj moraš poslušati srce in kdaj glavo?

To je vprašanje, ki si ga zastavlja nešteto ljudi po svetu. Tvoj um ima tisoč razlogov, zakaj je ta oseba zate slaba, zakaj se ne bo izšlo, vsi alarmi za nevarnost so prižgani - zbeži! A zaradi nekega neznanega razloga si ga srce močno, močno želi. Tvoja glava se torej odloča za varnejšo možnost, tvoje srce želi tvegati.

Zakaj se nam to dogaja? Kako si lahko v svojem telesu tako razdvojen? No, naj te vsaj nekoliko potolažimo. Obstaja nekaj razlag za ta fenomen, s katerim se vsi slej ali prej soočimo.

Zakaj nas torej privlačijo ljudje, ki za nas niso dobri, katerim za nas ni mar? Za ljudi, ki nas bodo po vsej verjetnosti prizadeli? Je to adrenalin, ki se sprosti, ko počnemo nekaj, kar vemo, da ne bi smeli?

Zakaj nas privlačijo ljudje, ki za nas niso dobri, katerim za nas ni mar?
Zakaj nas privlačijo ljudje, ki za nas niso dobri, katerim za nas ni mar?

“Ljudje smo slabi statistiki: zapomnimo si tiste odločitve, ki jih sploh nismo sprejeli, ker nismo vedeli, kakšen bo rezultat, danes pa ugibamo, kaj bi se lahko zgodilo. Očitno pa se ne spomnimo možnosti slabih izzidov, ki bi lahko sledili pri napačni odločitvi,” so zapisali na Psychology Today.

Spomnimo se torej vseh stvari, zaradi katerih smo se počutili žive. Pa tudi, če je bolelo. Logika torej pri spominu na naše pretekle izkušnje ne igra velike vloge.

Torej vse skupaj deluje nekako tako – namesto, da bi ljudje rekli: “Oh, veseli me, da sem se izognila bolečini, ki bi mi jo lahko zadala ta oseba, ki mi je bila res všeč!”, v resnici rečemo tole: “Oh, pogrešam to osebo, ki bi me lahko prizadela. Kaj bi se lahko zgodilo? Nikoli nisem tvegal.”, temu pa sledi občutek žalosti. Naši možgani so torej tukaj potegnili kratko. Ljudje smo narejeni, da smo impulzivni, da navijamo za srce, za stvari, ki nimajo veliko smisla, za tvegane življenjske odločitve. In po teh hrepenimo, teh se spominjamo.

Še en dejavnik pri odločanju srce vs. pamet je naše čustveno stanje v trenutku, ko se odločamo. Nobelov nagrajenec, ekonomist Daniel Kahneman, to razlaga takole: naše hitro razmišljanje je veliko bolj pod vplivom našega trenutnega čustvenega stanja kot pa naše počasno razmišljanje. Če bi nam lahko tvegane odločitve koristile, potem bomo zaradi naše slabe volje priložnost zamudili, ob dobrem razpoloženju pa po vsej verjetnosti sprejeli napačno odločitev. Preprosto povedano: poslušanje srca, še posebej, če smo pod karkšnimkoli pritiskom, nas bo verjetno prizadelo ali povzročilo neugoden izid. Po Kahnemanovi raziskavi je najbolje, da se v tem primeru ne odločamo.

Raje ne sprejemaj odločitev, če si pod čustvenim pritiskom.
Raje ne sprejemaj odločitev, če si pod čustvenim pritiskom.

Kaj torej lahko narediš, da se pravilno odločiš?

Vzemi si čas, da pretehtaš vse stvari o neki osebi in razmisli, kakšno bi bilo vajino skupno življenje. To ti bo pomagalo sprejeti odločitev, ki bo mešanica srca in glave. Prav je, da slediš svojemu srcu, vendar to ni najbolj varno v dneh, ko se počutiš izjemno srečen ali žalosten, saj lahko čustva zameglijo tvojo presojo in vplivajo na tvoje odločitve.

Mogoče kak večer preživi sam s sabo in s kulijem ter papirjem v roki. Zapiši prednosti in slabosti te osebe. Na drugem papirju zapiši vse o vajinem življenju skupaj. Tukaj boš uporabljal svojo glavo. Kar je dobro, a ne zanemari srca! Najboljša odločitev bo mešanica obojega. Kaj pa lahko narediš, če gre za dva ekstrema? No, najverjetneje je odgovor v tem primeru “ne”. Kajti biti z nekom še ne pomeni, da svoje življenje spremeniš v pekel. Zdravo razmerje je ZDRAVO. Če ne najdeš načina, kako bi združil vajini življenji, da sklepata kompromise in živita v miru, potem ima takšno razmerje zelo kratek rok trajanja.

Nihče od nas pa pri tem ni popoln. A večkrat boš šel skozi nekaj podobnega in se naučil zaupati sebi, lažje bo. In počasi boš začel opažati, da ne smeš zanemarjati enega ali drugega v celoti in da ti služita tako srce kot glava.

Najboljša odločitev je mešanica glave in srca!
Najboljša odločitev je mešanica glave in srca!

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!