Jeseň je ročné obdobie, keď pri prechádzke ulicami ucítite nespočetné množstvo rôznych vôní, ktoré sa šíria z kuchýň domov v starom meste. Ak je vôňa škorice a klinčekov a vareného vína predzvesťou zimy, jeseň s vôňou gaštanov nie je len zimnou predohrou, ale triedou svojbytnou v kulinárskej ríši chutí a obrazov. Je to čas, keď sú stoly plné dobrôt a domáca štrúdľa vyzýva k skúmaniu receptov starej mamy a hľadaniu tej malej, tajomnej, skvelej veci, ktorá vracia aj vzdialené momenty z minulosti.
Najbrž skoraj vse babičky uživajo našo naklonjenost njihovim receptom in se ponašajo s slovesom odličnih kuharic, saj so one tiste, ki naredijo še cesarski praženec tako dober, da bi še krožnik snedli skupaj z njim. Moram povedati, da sta bili tudi moji babici vešči igre s kuharskimi recepti, skrivnostmi in čarovnijami, ki te je omamila, še preden si stopil skozi vrata. In če bi onidve živeli v današnjem času, bi s svojimi kulinaričnimi blogi prav gotovo presegli vsa pričakovanja o obiskanosti le-tega, pa tudi hitro bi se navdušili nad tovrstnimi spletnimi portali, ki si delijo recepte, nasvete in seveda končne podobe kulinaričnih dosežkov. A takrat so se morale znajti po svoje, med drugim so vse gradivo, poleg obvezne kuharske knjige, dopolnjevale še z recepti, izrezanimi iz časopisov, saj so bili nasveti priznanih kuharskih mojstrov objavljeni v posebnih rubrikah, kaj pripraviti za nedeljsko kosilo.
#192 – City Magazine podľa Magazín mesta
Zbirko so dopolnjevali še izmenjani recepti jedi, ki so bili predvsem sad klepetanja med postankom v trgovino … Seveda so poleg vsakega recepta sledile opombe, napisane še s staro babičino pisavo (vsak kaligraf bi pohvalil tudi lepo izvedbo pisave), ki so bili predvsem njeni pripisi, katere jedi je že preizkusila in naredila sama. Ti recepti in zapiski so še vedno shranjeni v stari škatli, poleg zvezkov, kamor je babica pisala svoje recepte. Ta škatla še vedno diši po tistih sladkih začimbah, as dišala njena kuhinja, pa čeprav že dolgo ni nihče pogledal vanjo. Mogoče se enkrat le odločim pokukati, samo kaj, ko nikoli ne bom vešča v peki takih dobrot, zato domači jabolčni štrudelj in potica ostajata v domeni druge babice, ki si najbrž že želi, da jo začnemo razvajati tudi mi.
