Arborétum ušľachtilého vlčieho hladu volčji potok je slovinskou ikonou medzi parkami a málokto sa odváži priznať, že ho nenavštívil, najmä na jar, keď tam kvitnú tisícky tulipánov. o necelý kilometer ďalej, v smere ku skale, vás smerovky zavedú ku golfovému ihrisku, vedľa ktorého je malý kopec...
Volosko pri Opatiji
ŽLAHTNA VOLČJA LAKOTA Arboretum Volčji potok je slovenska ikona med parki in bržkone le redki upajo priznati, da ga še niso obiskali, posebej spomladi, ko cveti tam na tisoče tulipanov. Slab kilometer naprej, v smeri proti Kamniku, vas smerokazi peljejo do igrišča za golf, ob katerem se na majhnem gričku bohoti restavracija Arboretum. Ob lepih nedeljskih dopoldnevih na sončni terasi pred restavracijo, od koder se razpira pogled na majhno jezerce in na urejeno, gladko pokošeno travo, posedajo utrujeni golfisti in ob kozarčku ali sladici premlevajo zgrešene in uspešne žogice. Ko odbije poldan, Arboretum odpre vrata kuhinje. Po okrogli restavraciji s klavirjem na sredi in z brezhibno pogrnjenimi mizami, med katerimi najdemo rumene buče in košaro zrelega grozdja, zadiši po izbranih jedeh, kakršne si privoščimo običajno ob posebnih priložnostih. V Arboretumu hrana diši po francosko, pa čeprav gre za kremno juho iz rumenih buč, kakršne rastejo po okoliških njivah. Tagliatta z burgundsko omako ali sladica cream broule … Njoke in rezance delajo sami, na jedilniku pa so vedno jedi, ki sodijo v sezono: jesen je bogata z gobami, tudi s črnimi trobentami, ki jih marsikdo ne upa nabirati. Diši tudi po vinu in po že omenjeni burgundski omaki … Prefinjeno in greha vredno.
