Most na rieke Soča - Cez most za múdrosťou

Zeleno
Ker nam vsakodnevno življenje narekuje svoja pravila in svoj tempo, postajamo vedno bolj odtujeni in nemirni v sebi. Obdani s presežkom informacij, hrupom in betonom počasi pozabljamo na zakone narave in njene skrite moči. Postajamo večni lovci časa in iskalci sreče v trenutnih zadovoljstvih, medtem ko življenje brzi mimo nas. Velikokrat je rešitev bolj preprosta, kot je videti, in na stvari lahko pogledamo drugače, če se odmaknemo od vsakodnevne rutine in se prepustimo, da narava s svojimi čari deluje na nas. Zato naj skrbi in nezadovoljstvo ostanejo doma, mi pa se zapeljimo proti Škofja Loki, do Gorenje vasi in še naprej do Cerknega, ki ga mnogi poznamo po smučarskem središču in jazz festivalu. A trenutno ni čas za ničesar od naštetega, zato naj bo ta v zeleni mir ujeti kraj, z reko Idrijco ob strani, naša prva postojanka za jutranjo kavo. Za dodatni užitek bodo poskrbeli v Hotelu Cerkno, kjer lahko poizkusimo eno od cerkljanskih kulinaričnih posebnosti – potico iz suhega sadja in medu. Med drugim hotel slovi tudi po večjem termalnem bazenu, ki obratuje ob petkih in sobotah od 16. do 22. ure ter ob nedeljah od 15. do 21. ure. Le-to naj nam ostane v spominu, ko se bomo vračali z izleta.

Modro
Naša pot nas pelje naprej do strnjenega naselja Most na Soči, na sotočje Soče in Idrijce, ki ga med drugim poznamo po tekmovanju za svetovni pokal v skokih z višin ter prelepem akumulacijskem jezeru. Naselje je tudi eno od postajališč muzejskega vlaka, ki pelje z Jesenic v Novo Gorico, zato je ena od zanimivih dogodivščin tudi vožnja z muzejskim vlakom na omenjeni destinaciji. A ne glede na to, kako bomo prišli v ta kraj, nam nikakor ne bo dolgčas, saj ga označujejo izjemne arheološke najdbe, zaradi katerih slovi kraj kot eno najpomembnejših prazgodovinskih naselbin na svetu. Njegova lega in ugodne podnebne razmere so omogočili razvoj prvega naselja že v prazgodovinski dobi. Bogate najdbe iz mlajše bronaste dobe dokazujejo, da je bil kraj poseljen že v tistem času, čeprav je, sodeč po bogatih najdbah iz železne dobe, naselje doživelo največji razcvet šele v tem času. Kraj je imel pomembno kulturno in politično vlogo tudi v rimskem imperiju. O vsem tem bomo največ na enem mestu izvedeli v Arheološkem muzeju Most na Soči. Lahko pa zavrtimo čas nazaj in pridobimo več znanja, če v središču mesta, v bližini Nove KBM, poiščemo informacijsko točko, ki nas bo usmerila po kulturno-zgodovinski poti mimo 22-ih urejenih točk, opremljenih z informacijskimi panoji in nišami z replikami arheoloških najdb. Sprehod po Kosmačevi učni poti, če z železniške postaje zavijemo desno, pa nam bo razširil kulturno ozadje in nas po dobro označeni pešpoti v dveh urah pripeljal mimo znamenitih točk do rojstne hiše pisatelja Cirila Kosmača. Domačija Cirila Kosmača, enega najvidnejših slovenskih pisateljev, je etnološki spomenik s konca 19. stoletja. Pritličje je namenjeno prikazu bivalne kulture, v podstrešnih prostorih pa sta predstavljeni Kosmačeva osebnost in njegova literarna ustvarjalna pot. Ob vrnitvi v središče mesta se spomnimo na čas kosila in zavijmo v Gostilno pri Štefanu, kjer so specialitete postrv à la Štefan, tolminski sir in divjačina. Nato ulovimo še preostanek popoldneva, ki je pred nami.

Zeleno – modro
Sprehod okoli jezera, ki je danes glavni okras Mosta na Soči, omogoča posedanje na klopcah in občudovanje njegove edinstvene obarvanosti, ki se glede na letni čas in vremenske pogoje spreminja v različne odtenke. Po jezeru se je mogoče spustiti tudi z ladjico Lucija. Le-ta je skoraj 30 m dolga rečna ladja na vodno kolo, podobna parnikom, ki so v 19. stoletju pluli po ameriških rekah. Lepoto jezera je mogoče opazovati tudi z druge perspektive, ki jo ponuja zeleni vrt Bara Morea na drugi strani jezera. Vsekakor prostorov za posedanje in občudovanje sončnega zahoda v tem okolišu ne more zmanjkati. A naj se pravljica še ne konča, ko se bomo usmerili nazaj proti domu. Ob cesti med Podbrdom in prelazom Petrovo Brdo, na relaciji med Mostom na Soči in Škofjo Loko, ne spreglejmo Brunarice Slap z ribogojstvom in prodajo rib. Če se prej nismo ustavili pri Štefanu in da se prepričamo v okusnost teh rib, si naročimo sveže pečeno postrv in dan zaključimo s hrustljavim grižljajem med zobmi.