Napriek tomu, že sa často mylne zaraďuje medzi zeleninu, je paradajka ovocím. Čo ešte môžeme povedať, že existuje asi 7 500 rôznych variácií paradajok. Jeho použitie je najrozšírenejšie v stredomorskej, najmä talianskej kuchyni. Paradajky sa môžu konzumovať surové alebo...
Paradižnik je, kljub temu da ga pogosto zmotno uvrščamo med zelenjavo, sadje.
Kaj še lahko povemo?
Obstajalo naj bi okoli 7.500 različnih variacij paradižnika. Njegova uporaba je najbolj razširjena v mediteranski, še posebej italijanski kuhinji. Paradižnik lahko uživamo surov ali kuhan, kot sok, v solatah, hladnih ali toplih juhah, različnih omakah za testenine ali pico, lahko ga pečemo na žaru ali celega v pečici skupaj z ribami ali pečenko, lahko ga posušimo in posušenega uporabljamo za različne namaze ali priloge … Najbolje je, če tudi pri kuhanju uporabljamo sveže paradižnike, kislino pa zatremo s kančkom dodanega sladkorja. Če imamo paradižnika v poletnih mesecih preveč, ga lahko zamrznemo (celega, narezanega ali pasiranega). Za kuhano paradižnikovo mezgo, paradižnikovo juho, … najprej cele paradižnike kuhamo v vreli vodi okoli 20 minut, da z njih lažje odstranimo lupino. Olupljene pretlačimo z vilico (če želimo večje koščke) ali skozi cedilo (če želimo gosto pasto). Paradižnike lahko podobno kot papriko polnimo, lahko pa z različnimi nadevi (sirni, tuna, jajčni …) polnimo surove. Paradižnikov nikoli ne kuhamo v aluminijasti posodi, saj bo njihova visoka vsebnost kislin reagirala s kovino, pri čemer lahko aluminij preide v hrano. Prav tako moramo biti pozorni na to, da kislina, ki jo vsebujejo, vpliva na proces kuhanja ostalih sestavin. Če recimo skupaj s paradižnikom kuhamo fižol, bo le-ta potreboval približno 20 odstotkov več časa, da se skuha, kot sicer.
Nekaj posebnežev
San Marzano je posebna vrsta podolgovatega paradižnika, ki med mnogimi svetovno znanimi kuharji velja za najboljši paradižnik na svetu. Sadeži so ožji, malce koničasti, mesnati in z manj semeni. So bolj sladki in manj kiselkasti. Imajo zelo tanko lupino, ki se med kuhanjem praktično raztopi ter se pomeša s paradižnikovo sredico, kar naredi edinstven okus. Leta 1770 naj bi kot darilo perujskega kralja neapeljskemu kralju v Campagnio prispelo prvo seme San Marzana. Pri nas je paradižnik San Marzano na voljo v spletni trgovinici www.dobrote.si kot Il Miracolo di San Gennaro. Paradižnike prideluje in obdeluje gospod Sabato, ki ob pridelavi ne upodablja kemikalij, temveč upošteva kolobarjenje. Paradižnike obere in obdela ročno. Paradižniki San Marzano so obrani šele, ko popolnoma dozorijo, v zadnjih 15 dneh pred obiranjem jih izjemno malo zalivajo, pobirajo pa jih v najbolj zreli dobi, in sicer zvečer, ob sončnem zahodu. Naslednji posebnež je paradižnik redke sorte Pull, ki je v omenjeni spletni trgovini na voljo pod imenom Terra, Amore e Fantasia. Ta vrsta paradižnika obrodi zelo malo sadov, sadeži so bogatega okusa in razvijejo sladkobo ter noto bazilike. Pridelani so v omejenih količinah in obrani ročno samo v času 15 dni v avgustu. Paradižnik Piennolo je češnjev paradižnik, ki je dobil ime po tradiciji iz Vesuva, kjer vpletajo drozde češnjevega paradižnika na kos vrvi in tako naredijo velik šopek, ki ga obesijo na suho in zračno mesto. V nadaljnjih mesecih iz šopka potopoma trgajo paradižnike, ki z debelo lupino ohranjajo vlago in tako lahko ostanejo sveži tudi čez zimo.
