Do nášho života vždy prichádzajú tri lásky. Ale každý sa deje z vlastného dôvodu. Pozrite sa, ktoré lásky sú už za vami a ktoré možno ešte len prídu.
1. Prva ljubezen
Naša prva ljubezen se zgodi, ko smo mladi, običajno v srednji šoli. To je idealistična ljubezen, tista, ki se zdi kot pravljica, ki jo prebiramo otrokom. Vanjo vstopimo s prepričanjem, da bo to naša edina ljubezen, zato ni pomembno, če ni čisto prava – zanjo smo pripravljeni marsikaj ‘požreti’, saj globoko v sebi verjamemo, da je to ljubezen.
V tomto druhu lásky je dôležitejšie to, čo vidia ostatní, ako to, čo v skutočnosti cítime my sami.
2. Druga ljubezen
Naša druga ljubezen je ‘trda ljubezen’, tista, ki nas uči o tem, kdo smo in kako pogosto želimo ali potrebujemo občutek, da smo ljubljeni. To je ljubezen, ki nas prizadene bodisi z lažmi, bolečinami ali manipulacijami. Verjamemo, da sprejemamo drugačne odločitve kot pri prvi ljubezni, a v resnici se še vedno odločamo za takšno ljubezen, ki nas bo česa naučila.
Naša druga ljubezen lahko postane ciklična, pogosto jo ponavljamo, saj verjamemo, da se bo tokrat končalo drugače – toda vsakič se konča še slabše. Včasih je to nezdravo, neuravnoteženo ali narcistično. Morda pride do čustvene, duševne ali celo fizične zlorabe in manipulacije, verjetno tudi do večje drame. Prav to je tisto, kar nas ohranja zasvojene, saj je to čustveni tobogan skrajnosti. Ko smo na tleh, smo namreč v pričakovanju najboljšega.
S touto láskou sa snažíme zo všetkých síl, pretože sa pre nás stáva dôležitejšou, než v skutočnosti je.
3. Tretja ljubezen
Tretja ljubezen je tista, ki je ne pričakujemo. Tista, ki je videti za nas popolnoma napačna in uniči vse naše ideale, ki smo se jih držali. To je ljubezen, ki pride takrat, ko se preprosto zdi nemogoče. Gre za povezavo, ki je ni mogoče razložiti ali izničiti, saj nam svet obrne na glavo.
Ko se srečamo z osebo, preprosto spadamo skupaj in niti ni idealnih pričakovanj o tem, kakšna naj bi bila ta ljubezen. Prav tako ni idealnih pričakovanj, kako naj bi se ta oseba vedla in ni pritiska, da se za to osebo spreminjamo. Preprosto smo sprejeti takšni, kot smo.
Je to láska, ktorá klope na naše dvere, bez ohľadu na to, ako dlho nám trvá odpoveď.
Možno sme nezažili alebo nezažijeme všetko. Možno nie sme pripravení, možno musíme učiť sa, čo je láskaskôr, než to pochopíme. A môže nám trvať celý život, kým sa túto lekciu naučíme.
Potem pa so tukaj še tisti, ki se zaljubijo enkrat in svojo ljubezen strastno živijo do zadnjega diha.
