Var och en av oss har känt hur det är att få sitt hjärta krossat minst en gång i livet. Även om sådana känslor är bittra, är slutresultatet sötare än vi kan tro just nu.
Oseba, ki smo jo nekoč poznali, postane tujec. Razmišljamo o vsem, kar smo vložili v razmerje, najraje bpa i popolnoma izbrisali ta del življenja, vse spomine in trenutke. Tako ponavadi je videti scenarij bolnega in slabega razhoda, ki smo ga doživeli mnogi.
No, življenje gre naprej, občutki žalosti, samopomilovanja ali sovraštva pa počasi bledijo, na koncu pa popolnoma izginejo. Začnemo živeti novo obdobje v našem življenju, imamo več izkušenj, smo modrejši, srečnejši, in za vse to se lahko zahvalimo bivšem partnerju.
Bodi HVALEŽNA bivšemu, ki te je prizadel:
#Hvaležna sem, ker si me naučil, da življenje gre naprej.
To se ne nanaša zgolj na slabo ljubezensko zgodbo in bolečino, temveč tudi na vsak težek trenutek v življenju, kot je izguba ljubljene osebe, bolezen, smrt …
Na začetku je težko in se počutimo prazne in same, a sčasoma se začnemo spominjati stvari, ki so nas izpopolnjevale, preden smo vstopili v razmerje in to fazo življenja. Naši prijatelji so še zmeraj tu. Naša družina je bila vedno tu. Naše želje so še zmeraj tu … naše boljše življenje je TU!
#Hvaležna sem, ker si mi pokazal, da sem močna.
Četudi je zlomljeno srce čustvena bolečina, je še kako čutimo tudi fizično. Zbadanje v prsih, zaradi katerega težko dihamo, je znan občutek, ki dodatno ojača spomine, ki se nahajajo povsod okoli nas – in ti nas spominjajo na stvari, ki so nas nekoč izpolnjevale, a sedaj več ne obstajajo.
No, takšen občutek slabosti in izgubljenosti sčasoma izgine, njegovo mesto pa zapolni nekaj močnejšega. Govora je o moči, ki jo ima vsaka ženska – in ta končno pride na površje, potem ko je bila dolgo časa skrita pod sloji žalosti. Vsak negativen trenutek v življenju, iz katerega se prebijemo, je nova izkušnja. Izkušnja pa nas naredi močnejše in pametnejše.
#Hvaležna sem, ker si me naučil, da lahko ljubim močneje in boljše.
Najhujši občutek po razpadu razmerja je ta, ko pomislimo, da smo izgubili ljubezen svojega življenja. Občutek nam govori, da smo dovolili, da nam “tisti pravi” pobegne iz rok in da nikoli več ne bomo našli takšnega človeka.
Tudi to je zgolj prehodna faza, ki povzroča strah pred neznanim, strah pred prihodnostjo, ki v tem trenutku, kot da ne obstaja. Po določenem času nam bo življenje začelo nuditi nove stvari, prijateljstva, ljubezni, ki so kakovostnejša kot tista, zaradi katerih smo tako trpeli.