Hur tunn är gränsen mellan vänskap och kärlek?
Ko ga je prvič srečala, si je mislila – to osebo želim imeti v svojem življenju. Bil je njena sprostitev. Njena duša, nikoli prej ni čutila česa podobnega, takšnega občutka umirjenosti. Nikoli ni srečala nikogar, ki bi bil kakor on. Bil je eden izmed posebnih ljudi – bil je njen prijatelj.
Pretvarjala sta se, da sta samo prijatelja, a med njima je bilo nekaj neizrečenega. Obstajala je kemija. Kadarkoli so se njune roke dotaknile, je skozi njeno telo stekla elektrika. Ko so se njune oči srečale, je v želodcu dobila tisti čudni občutek. Nobeden od njiju ni nikoli zanikal, da je bilo nekaj med njima, a nikoli tudi nista ničesar izrekla na glas.
Pretvarjala sta se, da sta samo prijatelja, a vsi so videli, kako se gledata. Spraševali so jo, zakaj nista par. Lagala jim je, da ni njegov tip ali da se stvari med njima nikoli ne bi iztekle ali da ne želi uničiti njunega prijateljstva.
Vedla se je, kakor da je to, da bi bila skupaj – najbolj smešna ideja na svetu, a v resnici je bilo to nekaj, kar si je želela – v njenih sanjah sta bila par. Nikoli ni poznala nikogar, ki bi ga bilo tako preprosto ljubiti.
Pretvarjala sta se, da sta samo prijatelja, a sta ves čas prestopala mejo. Njuni objemi so trajali, nihče jih ni želel prekiniti. Vedno sta našla izgovore, da sta se dotikala. Šalila sta se o tem, kako smešno bi bilo, če bi bila res na zmenku.
Pretvarjala sta se, da sta samo prijatelja, a postala sta ljubosumna, če je kateri od njiju spoznal drugo osebo. Bila sta srečna in žalostna hkrati. Ni prenesla misli, da bi se dobival s kom drugim kakor z njo. Egoistično si ga je želela, ne samo delček, ampak njega kot celoto – samo zase. Misel, da bi ga morala deliti, jo je spravlja ob pamet. Tako očitna sta bila.
Pretvarjala sta se, da sta samo prijatelja, toda ko je prišel na kavo v kavarno, jo je gledal, kakor da je tam samo ona in nihče drug. Strmela sta drug v drugega, skoraj je čutila, kako bi se lahko njegove ustnice dotaknile njenih. Njene oči so bile namenjene samo njemu in njegove njej.
Pretvarjala sta se, da sta samo prijatelja, a sta se nenehno spogledovala in smejala, kakor da sta veliko več kakor le to. Pohvalil jo je za vsako malenkost. Vedno je opazil vse spremembe na njej. Nenehno ji je govoril, kako zelo jo je pogreša, pa čeprav je od zadnjega stika minil samo dan ali dva.
Pretvarjala sta se, da sta samo prijatelja, a vedela sta, da je to laž. Da se bojita, kaj bi se zgodilo, če bi bila dovolj pogumna, da bi si priznala resnico.
In resnica je bila, da se je do nje vedel, kakor da sta bila več kot prijatelja. Do nje se je vedel, kakor da si jo je želel, tako kakor si je ona želela njega.
A želel si je, da sta samo prijatelja. Nenehno si je v mislih ponavljala njegove besede:“Bodiva samo prijatelja.”
Podrl se ji je svet, saj je vedela, da ne moreta biti več prijatelja, ker se boji, da se bo še bolj zaljubila vanj. Ne moreta biti več prijatelja, ker ga ljubi, a on zdaj ljubi – drugo žensko. Ne moreta biti več prijatelja, ker bi jo bolečina “ubila”. Morda bosta spet kdaj prijatelja, morda …
Če se kdaj znajdete v takšni situaciji, mu/ji povejte. Res je, da s tem tvegate, da se bo vajino prijateljstvo končalo, ampak verjetno bi se v vsakem primeru. Ali boste dopustili, da vas ljubezen razžira, da v sebi po svoje umirate in upate, da mogoče … Prekinite če-je in sledite srcu, čustvom ter se postavite zase, za svojo ljubezen – za vaju!
