Kan du fatta att det har gått 20 år sedan den första boken om "pojken som levde" förtrollade oss? Människor från hela världen läser oändligt om magi, fantastiska varelser, farliga drycker och kampen mot onda krafter. Och enligt ny forskning är Harrys magiska kraft inte bara begränsad till böcker och filmer, den påverkar också våra liv. Så de som gillar Harry Potter ska vara bättre människor.
Raziskavo so opravili v treh delih. V prvem delu so osnovnošolci sodelovali v dveh anketah. Te sta bili izvedeni pred in po tem, ko so otroci prebrali tiste odstavke, ki so bili povezani s predsodki (kjer Draco Malfoy žali Hermiono, ker je Bunkelj), in nevtralne odstavke (ko Harry kupuje čarovniško palico). Srednješolci in študenti so sodelovali v drugem in tretjem delu raziskave. O njihovem odnosu do odtujenih ljudi so jih spraševali potem, ko so prebrali o Harryjevih dogodivščinah.
Strokovnjaki so mnenja, da imajo pravi oboževalci Harryja Potterja s prijatelji toplejšo vez in manj verjetno je, da bodo nestrpni do stigmatiziranih skupin – dejansko naj bi do manjših razvili večjo empatijo.
To naj bi se zgodilo zato, ker imamo ljudje priložnost svet videti skozi Harryjeve oči. Ključna tema knjige je na primer Mrlakensteinova obsesija s čistokrvnimi čarovniki in čarovnicami in tako se morajo vsi liki soočiti s težavami, ki izhajajo iz njihovih razlik. Hermiona je “umazan Bunkelj”, Ron izhaja iz revne družine, Neville Velerit je izjemno neroden, Hagrid je velikan, ki mu ni dovoljeno uporabljati čarovnije. In kljub vsem tem posebnostim so dobri prijatelji, ki so vedno pripravljeni podpirati drug drugega.
dessutom Harry tudi sam dobro ve, kako je, če si drugačen. Izgubil je starše in bil prisiljen odraščati s svojimi “nazadnjaškimi, pristranskimi, ozko mislečimi, nevednimi in pobožnjakarskimi” sorodniki v omari pod stopnicami. Ni imel prijateljev, pogosto pa ga je mučil tudi bratranec.
Ta fantazijska zgodba ljudem pomaga v čarovniškem svetu videti nepoštenost in pozneje to opaziti tudi v resničnem življenju. Harryjev lik nam tako pomaga razumeti, kako pomembna je naša prijaznost do drugih, ne da bi bili pozorni, kako drugačni so od nas. In besede Albusa Dumbledorja to samo potrjujejo: “Razlike v navadah in jeziku niso nič, če so naši cilji enaki in naša srca odprta.”
