Karst – Naturens gåvor

Včasih je bil dvorec namenjen poletnemu bivališču, danes pa je v njegovem prelepem ambientu eno najbolj priljubljenih mest za sklenitev zakonske zveze in poročno slavje z odlično pogostitvijo, ki jo pripravijo v tamkajšnji restavraciji. Kulinarika v dvorcu nam ponuja sprehod skozi deželo čutov, z okušanjem nenavadnih kombinacij jedi, postreženih z izvirnimi dekoracijami, kjer vsak krožnik pripoveduje svojo zgodbo. Recepti so osnovani na tradicionalnem vipavskem kulinaričnem izročilu, a prepleteni z nenavadnim združevanjem sestavin. Tako se lahko na našem krožniku znajdejo domači kruh in ocvirkova makovka z divjačinskim karpačom na posteljici iz rukole in dimljeno skuto, neupogljiv riž s travisianom, izvrstni goveji tagliatto in za posladek domači sladoled ter panna cotta s kakijevim prelivom. Restavracija je odprta vsak dan od 12. do 23. ure razen ponedeljka in torka. Vseeno pa je najbolje naš prihod predhodno najaviti.

Popoldan na travniku
Da bi kraškega sveta doživeli kar največ, se podajmo naprej proti Komnu, ki je ena izmed tipičnih kraških vasic. Med vožnjo opazujmo vrtače in od burje upognjena drevesa ter zavijmo na eno od stranskih poljskih poti ter se zapodimo po travnikih, ki nam ravno v tem času ponujajo največ darov. Naberimo si svežega regrata in trobentic, iz katerih si bomo pripravili malce drugačno solato. Ne pozabimo natrgati še divjega česna – čemaža, katerega vonj nas pelje do kraških gmajn, kjer najraje raste. Za popolnost okusov potrebujemo še sestavine za toplo zabelo, ki jo pripravimo iz kraškega pršuta ali kakšne druge kraške mesnine, ter seveda kozarček terana, ki ga bomo lahko kupili na eni od številnih turističnih kmetij ali vinskih kleti na poti. Če ne drugače, se zapeljimo do vinogradništva Pipan v Komnu, kjer bomo v njihovi kleti lahko degustirali različne vrste vin ter njihove domače dobrote. Naselje Komen se je razvilo na rahlo dvignjeni planoti s simpatično baročno cerkvico sv. Jurija iz 18. stoletja in je priljubljena točka tudi za kolesarje, ki nadaljujejo svojo pot proti Kobjeglavi in Pliskovici ali se odločijo za daljši izlet čez Gorjansko in vse do Sesljana (Sistiana) na italijanski strani. Kamorkoli že nas bo zanesla pot, nikakor ne smemo izpustiti karizmatičnega Štanjela, ki očara vsakega obiskovalca s slikovitostjo in pestrostjo svoje kulturne dediščine. Njegove kamnite hiše in ozke ulice so terasasto razporejene proti vrhu 363 metrov visokega griča Turn. Ob sprehodu skozi vasico lahko opazujemo kamnite žlebove, vhodne portale, vodnjake, manjše in večje trge ter obiščemo najbolj prevladujoča elementa Štanjela: cerkev sv. Danijela z njenim značilnim zvonikom limonaste oblike, ki je nastala že v 15. stoletju, in renesančno baročni grad, ki je bil najprej v lasti goriških grofov, kasneje Habsburžanov, Cobenzlov in drugih družin, danes pa lahko v gradu doživimo neponovljivo barvitost in podobo Krasa skozi oči svetovno znanega grafika in slikarja Lojzeta Spacala, ki ima tam urejeno stalno razstavo svojih del.

Večer na grajskem vrtu
Kakšna je notranjost prave kraške hiše in kako so živeli v njej, izvemo ob obisku Romanske ali Kraške hiše, kjer si je za 2,50 evra (za otroke 1,50 evra) od 10. do 18. ure mogoče ogledati etnološko zbirko. Če pa se za 1,50 evra povzpnemo na Kobdiljski stolp, ki se prav tako nahaja na eni izmed ozkih štanjelskih ulic, se lahko z višine razgledamo po pisani kraški pokrajini in si v trgovinici v pritličju stolpa kupimo manjši spominek na ta prelep kraj. A zgodbe še ni konec, saj se tam skriva še en štanjelski biser – Ferrarijev vrt, ki ga je za Enrica Ferrarija načrtoval arhitekt Maks Fabiani in ga danes uvrščamo med spomenike državnega pomena. Romantično vzdušje, ki ga pričara brezplačen sprehod skozi park, lahko podaljšamo s posedanjem na vrtnih klopcah in začinimo s sprehodom čez beneško oblikovani mostiček nad bazenom v parku. In nato hitro odbrzimo proti domu, da sebe in svoje najdražje razveselimo s polnim krožnikom pisane regratove solate s trobenticami in drugimi kraškimi dobrotami.