Anledningen till att vi firar jul den 25 december vet vi nog alla – det är då vi minns Jesu födelse. Men du visste förmodligen inte att detta datum egentligen inte har så mycket att göra med Jesu ankomst till världen. Är du redo att lära dig en helt annan sanning om årets mest glädjefyllda semester?
Večina kristjanov si danes božiča verjetno ne more predstavljati na kak drug dan kot na 25. december, a ni bilo vedno tako. V resnici se v prvih treh stoletjih obstoja krščanstva rojstvo Jezusa Kristusa sploh ni praznovalo. Najpomembnejša praznika sta bila takrat 6. januar, in sicer razodetje, ki je slavilo prihod treh kraljev ob Jezusovem rojstvu, in velika noč, ko so praznovali Jezusovo vstajenje. Prva uradna omemba 25. decembra kot dne, ko se slavi Jezusovo rojstvo, se pojavlja v zgodnjem rimskem koledarju, in sicer leta 336.
Se je Jezus resnično rodil 25. decembra?
Zgodovinarji opozarjajo, da najbrž ne. Biblija prav tako ne navaja točnega datuma, zgodba o rojstvu pa ima nekaj protislovij. Na primer prisotnost pastirjev in njihovih ovc naj bi kazala na to, da bi se moral Jezus načeloma roditi spomladi. Ko so torej cerkveni uradniki konec 3. stoletja 25. december določili za praznik Jezusovega rojstva, so najbrž želeli, da bi se datum ujemal z obstoječimi poganskimi festivali v čast Saturnu (rimskemu bogu kmetijstva) in Mitri (perzijskemu bogu svetlobe). Tako je bilo rimske pogane lažje prepričati, da sprejmejo krščanstvo kot uradno religijo cesarstva.
Praznovanje božiča se je v naslednjih letih razširilo po svetu, številni kristjani pa imajo veliko noč še vedno za večji praznik.
