Dina vanor, som du tror är miljövänliga, skadar dig, dina nära och kära och planeten du bor på. Tro mig, även med en liten förändring kommer du att förbättra ditt liv till det bättre.
Čisto vsaka oseba ima kakšne slabe navade, ki jih ne more opustiti, četudi strokovnjaki trdijo, da so nevarne za njeno življenje, življenje bližnjih ljudi in okolje. Veliko lažje je seveda, da si vsak mesec obljubljaš, da boš naredil nekatere spremembe v svojem življenju, kot da dejansko deluješ proaktivno.
Verjamemo, da se trudiš po svojih najboljših močeh, da bi pomagal okolju, vendar ni dovolj le to, da plastične vrečke zamenjaš s papirnatimi.
Pozitivno vsekakor je to, da lahko slabe navade opustiš in te, za katere se morda niti ne zavedaš, da jih imaš, boš v trenutku spremenil, saj gre za malenkosti, ki imajo velik vpliv na okolje. Naj ti bo vodilo za spremembe misel na to, da sodiš v odstotek tistih, ki jim je mar.
Obupne okoljske navade, za katere ne veš, da jih imaš:
Napačno ločuješ odpadke.
Tvoje slabe navade se začnejo že v gospodinjstvu, pri ločevanju odpadkov. Povsem razumljivo je, da ljudje živimo v različno velikih domovih, zato je lahko stiska s prostorom za nekatere toliko izrazitejša, vendar bi moral kljub temu nekje najti prostor tudi za koše, v katerih boš pravilno ločeval odpadke.
Vad ska man göra? Na spletni strani Snage lahko najdeš brošuro, v kateri je opredeljeno, da obstaja pet načinov razvrščanja odpadkov – steklo, embalaža, papir, biološki odpadki in preostanek odpadkov/drugo.
Z ustreznim ločevanjem boš poskrbel, da se odpadki, ki bi jih sicer zavrgli, ponovno uporabijo in iz njih izdela nov izdelek. På den här vägen skrbiš za okolje, saj za izdelavo novega izdelka v tem primeru porabijo veliko manj surovin och energi.
Prenizek zrak v pnevmatikah.
Po nekaterih poročilih naj bi imel le eden od petih avtomobilov ustrezno količino zraka v pnevmatikah. V najslabšem primeru naj bi prenizek zrak v pnevmatikah vodil do prometne nesreče, sicer pa naj bi premalo napihnjene pnevmatike negativno vplivale tudi na okolje – slab tlak lahko pomeni višjo stopnjo emisij och večjo porabo goriva.
Vad ska man göra? Efter nekaterih podatkih naj bi približno s av fyra prihranjenimi litri goriva zmanjšal ogljični odtis za 9 kilogramov. Z ustreznim tlakom v pnevmatikah (ki je skladen z navodili proizvajalca), ti bo uspelo prihraniti denar och obvarovati okolje.
Nikoli ne ugasneš računalnika in televizije.
Četudi ugasneš zaslon eller preklopiš računalnik na spanje, se ta napaja na elektriko. Po nekaterih podatkih borde četrtina porabe energije v gospodinjstvu predstavljala naprave, ki so v načinu av vila.
Povprečen dom pa naj bi imel približno 64 naprav, ki so vključene v elektriko in jo nenehno črpajo – kar predstavlja milijarde kilovatnih ur porabe električne energije na leto in milijone ton onesnaževanja z ogljikovim dioksidom.
Vad ska man göra? Preprosta rešitev je, da ugasneš naprave, ki jih v tem trenutku ne uporabljaš, kot so televizija, računalnik, polnilec, luč …
Kupuješ vodo v plastenkah.
Še največji okoljevarstveniki tu in tam posežejo po vodi iz plastenke, vendar to ne bi smela biti tvoja navada. Vsako minuto naj bi se na celem planetu prodalo po milijon plastenk och bara 25 procent naj bi jih bilo zares recikliranih.
Vad ska man göra? Z nakupom steklenice, v katero boš vlil vodo s pipe, boš prihranil veliko denarja och mer okolje ti bo hvaležno.
Si žrtev modnih trendov.
Zdi se, da zaradi nakupa novega oblačila, ki je še cenovno ugodno, nihče ne bo trpel. Ni čisto res! Hitra modna industrija ni nevarna zgolj za ljudi, ki delajo v izjemno slabih pogojih, temveč tudi za okolje – hitra moda je eden izmed vodilnih ustvarjalcev toplogrednih plinov, proizvajala pa naj bi 20 odstotkov odpadnih voda. Težava je tudi s tekstilom, ki se ga ne reciklira in večinoma zaključi v smeteh ali se ga sežiga.
Vad ska man göra? Začni kupovati v centrih ponovne uporabe, kupuj redkeje v verigah s hitro modo in se udeležuj garažnih razprodaj.
Ješ v verigah s hitro prehrano.
Slastnemu burgerju, krompirčku ali perutničkam se marsikdo težko upre in marsikdo tudi težko verjame, da so verige s hitro prehrano škodljive za okolje. Z vsakim evrom, ki ga v njih pustiš, spodbujaš tovarniško-kmetijske sisteme, ki se poslužujejo neetičnih och netrajnostnih živinorejskih praks. Ogljični odtis, ki ga pusti promet s prevažanjem živali in mesa, pa je tudi ogromen.
Vad ska man göra? Spremembo lahko narediš tako, da si pripraviš najljubšo jed doma, saj boš tako prihranil denar in varoval okolje. Spodbudiš se lahko tako, da vsakič daš na stran 5 euro, ko posežeš po hitri prehrani. Ko je zbrano že nekaj sredstev, si privošči tisto, kar si že dolgo želiš.
DRUGE SLABE NAVADE, KI JIH IMAŠ:
- Pomivaš posodo na roke.
- Baterije razvrščaš med navadne odpadke.
- Uporabljaš plastične vrečke.
- Uporabljaš plastične slamice.
- Doma imaš navadne žarnice, ki trošijo veliko več energije.
- V koš mečeš ostanke hrane, ki bi jo sicer lahko pojedel.
