De flesta vill ta reda på vad som hände i kändisvärlden den gångna dagen redan med morgonkaffet. Var kommer denna besatthet ifrån? Svaren på denna fråga tillhandahålls av experter.
Nobena skrivnost ni, da ljudje stremimo k temu, da bi nam uspelo zbrati kar se da veliko količino denarja. Strokovnjaki ugotavljajo, da zanimanje za življenje bogatih izvira iz napačnega prepričanja, da več denarja pomeni tudi večji občutek sreče.
Enligt orden Brada Klontza, ustanovitelja inštituta za finančno psihologijo, imamo ljudje z denarjem t. i. “love-hate” razmerje. Čeprav ga vselej želimo več, pa z njim povezujemo negativne stvari, kot sta denimo korupcija in pohlep. O ljudeh, ki imajo to, česar mi nimamo, si torej ustvarimo sovražno mnenje.
Enligt åsikt Rachel Davis Mersey, profesorice novinarstva na univerzi Northwestern, pa se ob spremljanju življenja milijonarjev ljudje tudi sproščamo. Svoje težave in izzive lahko na ta način za nekaj trenutkov postavimo na stran.
Biti bogat je kot biti iz druge države
Ko človek obogati, se more naučiti živeti s tem. Ljudje, ki ga obkrožajo, mu bodo zavidali, zato se lahko kaj hitro zgodi, da se bo počutil, kot da živi v tujini. Starši, ki jim je v času uspelo priti do bogastva, morajo svoje otroke ustrezno vzgajati. Denar je namreč treba ceniti v vsakem primeru.
Razlika med multimiljonarji in milijarderji
Večina milijonarjev se ne zadovolji z doseženim. V nasprotju z milijarderji, ki običajno le uživajo življenje, si želijo z raznimi dejavnostmi priti do še večjega bogastva. Denar pa s sabo prinese tudi neprijetne posledice – največkrat prihaja do sporov glede dedovanja.
Milijarderji niso nujno srečni
Denar ni neposredno povezan s srečo. Znanstveniki na univerzi Princeton so ugotovili, da se sreča premo sorazmerno s količino denarja veča le do 75.000 ameriških dolarjev letnega prihodka na gospodinjstvo. Čeprav potrošniška družba narekuje, da je za boljše življenje treba trošiti veliko denarja, je treba ustvariti prepričanje, da denar ni vse.
