Morski odpadki so svetovni problem in resno ogrožajo obalno in morsko okolje po vsem svetu, tudi pri nas. Niso le estetski problem, saj so resna grožnja za ribe, morske ptice, plazilce in sesalce, pa tudi za čolne in obalo, zato so klici po odgovornem ravnanju z odpadki vse glasnejši. Svoj glas za krepitev etičnega odnosa do okolja je pristavila tudi umetnost, ki je bila vedno kanal oziroma sredstvo za reflektiranje, kritiko in ozaveščanje. Washed Ashore, ameriška organizacija, je na problematiko opozorila z gromozanskimi skulpturami, v celoti narejenimi iz morskih odpadkov. 
umetnost
“Ali in Nino” je 8 metrov visoka jeklena skulptura gruzijske kiparke Tamare Kvesitadze, ki stoji v obmorskem gruzijskem mestu Batumi. Predstavljajoč Alija in Nino, ki se vsak dan za hip objameta in nato za vedno razideta, pripoveduje tragično ljubezensko zgodbo po vzoru romana “Ali in Nino” iz leta 1937. 
Večina umetnikov se po pripomočke za slikanje odpravi v trgovino s pripravami za likovno ustvarjanje. Tudi Joanna Wirażka, a tam si nakupi le umetniški pribor in barve, medtem ko svoja slikarska platna poišče kar v gozdu ali parku. Poljska umetnica namreč slika na liste. A ne na liste papirja, ampak rastlinske liste, ki jih bo zdaj, jeseni, kot listja in trave. Wirażka s tem, ko jih spreminja v izjemne slike, poskrbi, da ves ta dar narave ne gre v nič. 
Tom & Jerry sta resda stara 75 let, a svoja leta odlično skrivata. Ko ju takole gledamo na ekranih ali v stripih, nimamo občutka, da sta vstopila že v tretje življenjsko obdobje, saj ne najdemo nobene starostne gube ali manko energije. To je pač prednost, če si risani lik (ali Keanu Reeves). Kaj pa, če bi se risani junaki starali kot ljudje? Prav to se je vprašal ruski umetnik Andrew Tarusov, ki si je predstavljal kako bi risanki liki naše mladosti izgledali, če bi se starali z nami in ne bi pili iz vrelca mladosti, ki se mu reče domišljijski svet. 
Stoletja so umetniki zahodno civilizacijo zalagali z neprecenljivi deli kot so Mona Liza, Pietà, Dekle z bisernim uhanom, Nočna straža in Mislec. Mojster za mojstrom. Od Leonarda da Vincija do Rembrandta, ti avtorji so ustvarjali dela, ki so bila navdih in dvigovala moralo. To so dosegli tako, da so od sebe zahtevali najvišje standarde odličnosti in si vedno prizadevali za najvišjo kakovost. A na poti do 20. stoletja se je nekaj zgodilo. Globokoumno, navdihujočo in čudovito umetnost je zamenjala nova, drugačna in grda. Nekateri pravijo, da je moderna umetnost slaba, drugi, da je revolucionarna. Poglejte video posnetek in presodite sami. 
#combophoto je projekt, ki ga je sprožil Stephen McMennamy. V osnovi gre za zelo preprosto idejo, ki pa z nekaj kreativnosti in brez manipulacij postreže z izjemnimi rezultati. In prav tu je genialnost McMennamyja, ki poišče prizore z izčiščenimi ozadji, da lahko potem navidezno dve nepovezani fotografiji združi v eno smiselno celoto. Začelo se je z iPhonom, zdaj pa je Američan že ''prešaltal'' na profesionalen fotoaparat. 
Ne glede na to, kako utrujene se morda počutimo in kako veseli smo, da smo končno dobili sedež na avtobusu ali vlaku, so možnosti, da smo manj utrujeni kot nosečnica, ki stoji tik pred nami. Ljubke ilustracije Shiyang He v seriji Stand Up For The Pregnant, nas opominjo da je prav, da jim odstopimo sedež. Zakaj? Ker v sebi nosijo nekaj veliko bolj pomembnega, kot pa mi.  
Nekdanji inžinir in oblikovalec video igric Nicolas Knepper se je pred letom dni odločil končati svojo staro kariero in zaplavati v fotografske vode, kjer ga je predvsem navdušilo poustvarjanje znanih filmskih in televizijskih prizorov, kjer so del le-teh tudi sladice. Tako je nastala serija zabavnih, a premišljenih fotografij Hollyfood. 
Polita kava običajno ni nekaj, kar bi nas razveselilo, saj za sabo potegne kup neprijetnosti. A ne za Giulio Bernardelli, ki polito kavo oziroma kavne madeže spreminja v ilustracije. Dela 27-letne umetnice, nekdanje študentke akademije lepih umetnosti v Bologni, ki trenutno dela z otroci v muzeju, so vedno spontana. ''Čopič zamenjam s tistim, kar mi ima narava za ponuditi, na primer z listjem, olupki sadja ali hrano. Nikoli ne načrtujem vnaprej. Ko pijem kavo razmišljam o odtenkih, ki bi jih lahko ustvarila, če bi kavo polila po mizi. In prav to je storila. In ne enkrat. Kot tudi mi, le da smo mi leteli po robce in krpe, ona pa po čopič. 
Izpod človeške roke nastajajo številne slikarske umetnine, ki jemljejo sapo. Pa tudi na rokah nastajajo umetnine, ki parirajo tistim na platnih. Eden tisti, ki sodi v to drugo kategorijo umetnikov je Russell Powell, ki pa ne dela tetovaž, na kar ste verjetno sprva pomislili. Powell namreč riše neverjetno realistične portrete kar nas svojo roko, točneje dlan. A njegove slike ne ostanejo zgolj na roki, saj jih na papir odtisne kot štampiljko. 
Fotografinja Emily Blincoe je v fotografski seriji Arrangements spremenila vsakdanje predmete v sanje vsakega posameznika z obsesivno kompulzivno motnjo, ko je različne predmete minimalistično razvrstila v pravilno paleto barv.  
Kaj bi storili, če bi vedeli, da si vas vsakič, ko vas prijatelj gleda, predstavlja prekritega s hrano. Točno to gre po glavi brazilskemu fotografu Juniorju Luzu, ki je svoje bizarno videnje zapakiral v projekt Cara-Comida- kar bi se iz portugalščini lahko prevedlo v ''obrazna hrana''- in obraze svojih prijateljev dejansko zakamufliral z njihovo najljubšo hrano. 











