Kdaj imate rojstni dan? Morda septembra? Potem se vam lahko smeji, vsaj glede na novo znanstveno raziskavo, ki pravi, da so tisti, ki so rojeni septembra, v življenju uspešnejši.
znanost
Se vam zgodi, da vas ob določeni skladbi ali njenem delu spreleti srh? Ali pa dobite ‘kurjo polt’ ob lepi melodiji, mogočnem bobnanju in podobnih zvokih? Če ja, potem je z vami vse v redu. Za začetek. So pa vaši možgani v tem primeru malo posebni. Tako namreč trdijo znanstveniki.
To pa je novica! Čeprav nas vonj po sončni kremi v mislih takoj popelje na morje, ne bi najbrž imeli nič proti, če bi si jo lahko nanesli samo enkrat in takrat za vselej. V reviji Science Report razkrivajo, da bi utegnila sončna krema z DNK-jem postati najboljša in predvsem doživljenjska zaščita pred nevarnimi UV-žarki.
Znanost vsak dan prinaša sveža odkritja in novice. Veliko jih običajni ljudje niti ne razumemo dobro, a ta nas utegne pritegniti. Na Health and Science University v ameriškem Portlandu so znanstveniki pod vodstvom Shoukrata Mitalipova poskušali s tehniko CRISPR spremeniti genski zapis v enoceličnih zarodkih. Do zdaj so namreč ameriški znanstveniki razvoj na tem področju bolj ali manj zavistno opazovali od daleč. A temu zdaj ni več tako.
Jutra brez kave si ne moremo predstavljati. Pa tudi dopoldneva, nekateri celo preostanka dneva ne. Kava je ena od stalnic v našem življenju in tako bo tudi ostalo, čeprav nam občasno postrežejo z opozorili, da moramo biti s pitjem kave zmerni. No, saj imajo najbrž prav. So pa nekatere raziskave pokazale, da naj bi nam pitje kave celo podaljšalo življenje.
Pes je zagotovo človekov najboljši prijatelj. Je ljubeč, zabaven in zvest, kot je to le mogoče. Nova raziskava pa je razkrila še en razlog, zakaj so psi vredni vsake kapljice naše ljubezni. Dokazano je, da vaš kuža ve, kdaj je do vas nekdo zloben, in si to tudi zapomni.
Katere lastnosti po navadi povežemo z visoko inteligenco? Vedoželjnost? Odzivnost? Vsestranskost in iznajdljivost? Morda res. Ste kdaj pomislili, da bi visok inteligenčni kvocient povezali tudi s preklinjanjem? To pa najbrž ne. Pa ste (smo) se očitno motili.
Raziskovalci pravijo, da se bo v naslednjih 60. letih življenjska doba povzpela na neverjetnih 125 let. Večina nas bi bila zadovoljna že s stotico, nove raziskave pa namigujejo, da bomo živeli še veliko dlje.
Še en razlog več, da vzljubite znanost: raziskovalci z univerz v Oxfordu in Coventryju so namreč nedavno objavili študijo, ki pravi, da vas lahko pogostejše posteljne igrice dejansko naredijo pametnejše.
Ste se kdaj počutili kot volk samotar? Da raje zbežite od druženja in (dolgočasnih) pogovorov? Ste raje sami s svojimi mislimi in vam ni mar, kaj si drugi mislijo? No, saj v bistvu niste sami. Nemalo ljudi ima raje svojo družbo kot pa množico okoli sebe. Toda, kako take samotarje vidi družba? Kot je v navadi, jim nalepijo oznako. Čudaki, slišimo največkrat. Pa je stigmatizacija res potrebna? Seveda ni.
Še vedno prisegate na čim temnejše, enobarvne in nikoli bele nogavice? Morda je čas, da si premislite. Ljudje, ki nosijo barvite in odštekane nogavice, veljajo za uspešnejše, sposobnejše in bolj priljubljene – tako namreč pravijo raziskave.
Naši možgani lahko rešijo najbolj kompleksne problem. In to je razlog, zakaj jih znanstveniki velikokrat imenujejo kar ‘superračunalnik’. Kaj pa se zgodi, ko začne naš ‘osebni računalnik’ deliti naše zasebne informacije s popolnimi tujci? Tukaj so nekateri izjemni primeri, kako lahko delovanje naših možganov vpliva na naše vedenje in izda naše najgloblje skrivnosti – tudi tiste, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo.