Se še spomnite znamk, kot sta bili Nokia in Blackberry? Morda Motorola? To so bile najbolj priljubljene znamke tako imenovanih GSM telefonov, ki so s prihodom pametnega telefona na dotik – iPhona – zelo hitro izginile s svetovnega prizorišča. Podobna, skoraj identična zgodba se dogaja v avtomobilski industriji, a tokrat razlog za spremembo ne bo elektrifikacija oziroma zamenjava energenta v avtomobilih. Avtomobili bodo postali nova kategorija izdelkov zaradi druge vrste tehnologije. Zaradi tega tehnološkega obrata bodo nekatere avtomobilske znamke preprosto izginile. Poglejmo, zakaj bo večina evropskih avtomobilskih znamk izginila do leta 2035.
Večji tehnološki premiki se zgodijo skoraj vsakih 10 let. V osemdesetih smo dobili osebne računalnike. V devetdesetih se je zgodil bliskovit razvoj interneta, ki je spremenil način pridobivanja informacij. Malo po prelomu tisočletja smo dobili pametne telefone, ki so hitro zamenjali klasične GSM telefone s tipkami – sam sem takoj zamenjal svoj Blackberry za iPhone. Istočasno so se razvili družbeni mediji, ki so desetletje kasneje popolnoma spremenili medijsko pokrajino. Prišel je, na primer, Netflix. V zadnjih desetih letih smo priča razvoju oblaka, strojnega učenja in umetne inteligence. Ta bo popolnoma spremenila številne industrije, med prvimi bo gotovo avtomobilska industrija. Danes torej zaznavamo združitev več dejavnikov, ki bodo zaznamovali prehod, zaradi katerega bodo določene avtomobilske znamke, kljub stoletni tradiciji, enostavno izginile. To ni nič nenavadnega in se je v zgodovino zgodilo neštetokrat! Poglejmo, torej zakaj bo večina evropskih avtomobilskih znamk izginila do leta 2035.
Torej, dogaja se nam t. i. “trenutek Nokia“. Takšnih trenutkov je bilo v zgodovini veliko: Apple je izpodrinil Blackberry, Netflix je nadomestil Blockbuster, digitalna fotografija je premagala Kodaka, Uber je izpodrinil taksiste, Amazon pa knjigarne.
Dogaja se torej to, kar se je v zgodovini že neštetokrat zgodilo. Gre za tako imenovani “shift” ali premik.
Poglejmo razloge, zakaj bo avtomobilska industrija v EU izginila.
Zamenjava energenta ni največja težava evropske industrije
Ko boste na spletu brali preroške članke, kot je članek na AutoBlog (https://www.autoblog.com/news/which-brands-may-not-survive-the-ev-transition), ki napovedujejo propad avtomobilske industrije zaradi prehoda na nov energent, naj poudarim, da menjava energenta ne bo glavna težava – vsekakor pa bo eden od dejavnikov. Sprememb je namreč res veliko. Elektrika je še najmanjša.
Sam verjamem, da smo Evropejci popolnoma sposobni proizvajati odlične električne avtomobile. Eden takšnih je vsekakor Porsche Taycan, ki dokazuje, da evropska industrija zmore proizvesti avtomobil, ki se hitro polni, je odličen za vožnjo in je verjetno najboljši električni avtomobil tega trenutka.
Res pa je, da ima evropska industrija precejšnje težave pri prilagajanju ter uveljavljanju teh inovacij v nižjih avtomobilskih razredih. Kitajci s svojimi vozili v teh segmentih namreč vsekakor prehitevajo Evropo in imajo tehnološko prednost, ki jo merimo v letih, praktično v generacijah vozil. Na primer, če bi Taycanovo tehnologijo arhitekture polnjenja 800 voltov prenesli v nove Volkswagen ID.7 , bi slednji lahko tudi po lastnostih polnjenja nadomestil dizelskega Passata in bil dominanten nad kitajskimi proizvajalci. Že v tem trenutku! Volkswagen bi si zagotovili “nesluteno” prednost. Tako pa te inovacije, hrani le za “premium” izdelke. Hkrati pa “ustvarja” sicer navidezen a bistven zaostanek za konkurenco. Zakaj?! Zaradi pohlepa in želje po dobičku!
Evropa ima še en velik izziv – v bogatih rudnih območjih, katerih lastništvo je v kitajskih rokah. Kitajci zadnjih 20 let strateško po svetu kupujejo rudnike z namenom monopola pri proizvodnji baterij za avtomobilsko industrijo. Že dve desetletji vedo, da sta za konkurenčnost potrebna daljnovidnost in strategija, kar se razlikuje od evropske industrije. Baterij v Evropi ne bomo izdelovali; v tem segmentu bomo vedno v odvisnem razmerju. Tu smo zamudili že v sami osnovi.
Korporativno upravljanje avtomobilskih koncernov vs. start-up kultura
Bistvena razlika med klasičnimi avtomobilskimi koncerni in podjetji, kot je Tesla, ter kitajskimi start-upi je v podjetniški kulturi. Medtem ko se Tesla ponaša s start-up kulturo iz Silicijeve doline, so ta koncept ponotranjili tudi sveži kitajski proizvajalci. Takšna podjetja se znajo izjemno hitro prilagajati, zaradi česar so konkurenčna velikim konglomeratom, kjer je odločanje precej bolj demokratično, v procese odločanja pa se vmešavajo celo sindikati.
Volkswagen sicer zmore, vendar ne bo mogel spremeniti svoje podjetniške kulture, da bi se prilagodil hitro spreminjajočemu se svetu, deloma tudi zaradi obljub delavcem o 30-letni zaposlitvi, ki jo prejme vsak zaposlen pri Volkswagnu. Hitre spremembe torej ne bodo mogoče.
Medtem pa kitajski start-upi z neomejenimi sredstvi zaposlujejo najboljši in najbolj perspektiven evropski kader in svoja vozila razvijajo v Göteborgu na Švedskem, torej v Evropi.
Spremenjen proces proizvodnje in razvoja avtomobilov – industrijska revolucija
Vsem, ki vsaj malo poznajo avtomobilsko industrijo, je že nekaj časa jasno, da se je razvoj avtomobilov korenito spremenil. Če je nekoč veljalo, da je vsaka nova generacija modela nastajala osem let, s prenovami vsake štiri leta, Tesla danes svoja vozila razvija kontinuirano, podobno kot razvoj programske opreme, ki se nikoli ne ustavi. Vsake nekaj let se sicer rahlo osveži videz avtomobila, a v resnici razvoj pod pločevino nikoli ne miruje. Tesla je pri modelih 3 in Y v zadnjih letih odstranila veliko komponent: radar, ki ga je nadomestil sistem Vision, ultrazvočne senzorje, senzorje za dež in temperaturo zraka, ledveno oporo na sovoznikovem sedežu in električno nastavljanje volana. To pomeni prihranek pri teži in še bolj zmanjšanje stroškov proizvodnje. Cilj je zagotoviti čim boljše, zanesljivo vozilo v čim večjih količinah, hkrati pa zamenjati dele v avtomobilu, ki se izkažejo za nezanesljive in podvržene okvaram.
Optimizacija zgoraj omenjenih komponent se morda komu zdi nepotrebno varčevanje, vendar če ne vpliva na uporabniško izkušnjo, bistveno zmanjša stroške ter povečuje profitabilnost, kar je zagotovo upravičeno. Tudi zato lahko Tesla kljub inflaciji in drugim dejavnikom znižuje cene svojih avtomobilov.
Treba se je zavedati, da Tesla in kitajski konkurenti vsake tri mesece uvedejo »posodobljeno« različico strojne opreme na ceste. Na primer, kitajski proizvajalec Zeeker je v zadnjih 12 mesecih svoj model Zeeker 001 kupcem dostavil v treh različicah s precej spremenjenimi lastnostmi, zaradi česar je na Kitajskem prejel nekaj negativnih odzivov, celo proteste kupcev, ki so se počutili prevarane.
Ne dogaja se le razvojna revolucija, temveč tudi revolucija v sami proizvodnji avtomobilov, ki je primerljiva z uvedbo tekočega traka za Fordov model T. Robotizacija v teh tovarnah napreduje tako hitro, da bo kmalu potrebnih zelo malo delavcev. Tudi zato Tesla razvija robota Optimusa, ki bo najprej nadomestil Tesline delavce, pozneje pa še delavce v drugih industrijah – verjetno bo kmalu nadomestil tudi vas. Pri tem Tesla ni edina; podobnega robota razvijata tudi BMW s Figure01 in Hyundai, ki je pred dvema letoma pridobil večinski delež podjetja Boston Dynamics. To so tisti robotski psi … pa še marsikaj drugega.
Umetna inteligenca in samovozeči pametni avto
Avtomobili niso več le avtomobili – postali so nova vrsta izdelkov – oziroma so v procesu nastajanja nove kategorije. Podobno, kot bi klasično mehansko uro zamenjali s pametno uro. Naj razložim. Tako klasična ura kot pametna ura primarno kažeta čas. Njuna osnovna funkcija je enaka. Od te funkcije dalje pa gre za drugo kategorijo izdelka, ki s prvim nima veliko skupnega.
Vsak Teslin avtomobil od leta 2016 ima sistem kamer in poseben računalnik za FSD (Full Self Driving) – trenutno je bilo sicer več večjih posodobitev, vendar osnova ostaja zelo podobna. Gre za približno pet milijonov avtomobilov, ki zadnja leta delujejo kot “banka” spominov vožnje in pomagajo algoritmom umetne inteligence, da se učijo od najboljših voznikov. Vsi ti avtomobili so z zadnjo posodobitvijo sistema FSD pridobili možnost samostojne vožnje z nadzorom voznika. V ameriških zveznih državah, kot sta Kalifornija in Teksas, Tesle z aktivnim naročniškim razmerjem za 99 dolarjev mesečno ali z vnaprej plačanim FSD sistemom vozijo samostojno. Podobno deluje tudi Waymo taxi, Googlova storitev samovozečih avtomobilov, ki v mestih, kot sta Los Angeles in San Francisco, prevažajo potnike brez voznika.
Iz tega »dokaznega« gradiva lahko sklepamo, da je človeštvu uspelo razviti dovolj napredno umetno inteligenco, ki je v primeru Tesle sposobna voziti le z »vidom«, brez dodatnih senzorjev, in je zelo primerljiva človekovemu delovanju v prometu. Tehnologija sicer še ni popolna, a kaže, da smo že presegli 99,9 % stopnjo razvoja, in prvi, ki bo dosegel 100 %, bo najverjetneje Tesla.
Strašljiv je predvsem strateški naskok Tesle pred vsemi drugimi. Napoveduje se, da bo do konca leta – novemver 2025 – na ceste zapeljal Teslin taksi CyberCab brez volana. Za to naj bi bilo prvič v zgodovini Tesle vse pripravljeno pravočasno in v skladu z napovedmi. Torej naj bi tokrat šlo za realne napovedi.
Zaposleni bodo postali neke vrste Uber testni vozniki
Iz več spletnih virov in govoric je razvidno, da naj bi Teslini zaposleni že začeli preizkušati aplikacijo za samovozečo taksi službo, podobno Uberju, in naj bi s prevozi potnikov ter spremljanjem delovanja FSD začeli že v začetku leta 2025. Do sredine leta naj bi imel vsak lastnik Tesle možnost popoldan s svojo Teslo prevažati potnike z aktiviranim FSD sistemom pod nadzorom človeka. Vzlic tem informacijam je pravzaprav lansiranje CyberCaba konec leta 2025 tista prelomna točka, ko bo tudi širša javnost dojela, da imamo novo kategorijo izdelka – pametni samovozeči avtomobil. Seveda bomo v EU imeli težave z njim zaradi omejenih možnosti tovrstne tehnologije, a v Ameriki bodo leta 2026 avtomobili vozili sami.
In ker vsaka tehnološka revolucija traja vsaj 10 let, verjamem, da bo to postalo standard do leta 2036. Torej avtomobil s samovozečo funkcijo.
Zaključek: 10 avtomobilskih znamk, ki jih do konca leta 2035 ne bo več
Tesla ni edina znamka, ki razvija samovozeče avtomobile, vendar je tista z največjim potencialom. Pomembno je poudariti, da je Elon Musk ustanovil podjetje OpenAI in povabil Sama Altmana ter druge strokovnjake. Elon Musk je pravzaprav “oče” splošno znanega ChatGPT. Zaradi dolgoletnega dela Tesle na področju umetne inteligence (in “prevzetih” strokovnjakov iz OpenAI) se Teslin Grok GPT hitro približuje zmogljivostim ChatGPT, saj Tesla že leta razvija umetno inteligenco za specifično področje – za revolucijo in novo kategorijo izdelka, ki se zadnjih sto let ni korenito spreminjal – avtomobil. Vsi ti znaki kažejo, da je pravzaprav Tesla največje AI podjetje na svetu, z najbolj realnim in množičnim produktom – avtomobilom.
Ko opazujemo gibljivost Teslinega robota Optimusa, postane jasno, da je Tesla Model 2 pravzaprav CyberCab. Tako hitro spoznamo, da smo na robu revolucije, ki ni zgolj evolucija znanega izdelka, ampak nova kategorija, v kateri za stare blagovne znamke ni veliko prostora
V nedavnem pogovoru z investitorji, objavljenem na YouTubu, je Elon Musk poudaril, da avtomobila pod 25.000 dolarji ne bo, saj je edini fokus Tesle Full Self Driving. Torej je Model 2 v resnici CyberCab.
A na koncu, če se vrnemo k osnovnemu vprašanju in naslovu tega zapisa – 10 avtomobilskih znamk, ki jih do konca leta 2035 ne bo več?
Evropske avtomobilske znamke, ki verjetno ne bodo izginile
Tradicionalne luksuzne znamke, kot so Porsche, Ferrari, Maserati, Lamborghini in Bugatti, ostajajo odporne na tehnološke spremembe, kot sta umetna inteligenca in elektrifikacija. Te znamke, ki se osredotočajo na izjemno zmogljivost in prestiž, bodo najverjetneje preživele prehod na avtonomno mobilnost. Kljub temu pa bi se lahko lastništvo teh podjetij v prihodnosti spreminjalo, saj postajajo vse bolj zanimive za investitorje, ki prepoznavajo vrednost v prestižnih znamkah, tudi če se te prilagajajo novim trendom. Gre za neke vrste novodobne “švicarske urarje” – znamke, ki so podobne “klasični” uri.
Znamke, ki se bodo težje prilagodile pametnim avtomobilom
Eden največjih izzivov čaka skupino Stellantis z znamkami Abarth, Alfa Romeo, Chrysler, Citroën, Dodge, DS Automobiles, Fiat, Jeep, Lancia, Maserati, Peugeot in Opel. Nekatere od teh znamk bodo seveda obstale, morda zamenjale lastnike ali delovale kot razvojni “centri” skupine in s tem stopile korak naprej ter prehitele ostale v skupini. Vendar bo za to potreben velik pogum. Med znamke, ki bodo imele resne težave, lahko prištejemo tudi Renault in Dacio, ki v zadnjih letih nista veliko vlagala v področje umetne inteligence, kar se že pozna pri varnosti in zmogljivosti določenih voznih pomočnikov, ki so od vodilnih prišli k sledilcem.
Temu seznamu se lahko pridruži tudi celotna skupina VAG z znamkami Volkswagen, Audi, Seat, Cupra in Škoda. Izjema so premijske znamke, kot sta Lamborghini in Bentley, ki bosta ostali kot del “klasične” avtomobilske dediščine.Torej v kategoriji klasičnih ur. BMW ostaja veliko vprašanje in je izmed “svete trojice” znamka, ki se zdi ta trenutek najbolj ranljiva. Njihovi električni avtomobili so povprečni, njihovi asistenčni sistemi pa zaostajajo za kitajsko konkurenco. Pri znamki Mercedes pa vidim več priložnosti za prihodnost. Tudi na račun tega, da je Mercedes-Benz v zadnjem obdobju dojel “glavne” stvari ter, da izdelki kot je Mercedes-Benz CLA prihajajoče generacije obljubljajo veliko. Predvsem pa bizadno nizko porabo, ki bo z majšo baterijo omogočala dobre dosege. Ujeta filozofija Tesle torej.
Vse kaže, da prihodnost avtomobilske industrije ne bo zgolj v razvoju novih modelov, temveč v popolni preobrazbi samega koncepta avtomobila kot izdelka. Tesla, z revolucionarnim pristopom k umetni inteligenci in avtonomni vožnji, vodi ta prehod in postavlja nove standarde, ki bodo za marsikatero tradicionalno znamko neulovljivi. Medtem ko bodo luksuzne in prestižne znamke verjetno ostale na trgu, saj se osredotočajo na izjemne vozne lastnosti in prestiž, se bo morala večina tradicionalnih znamk prilagoditi ali tvegati izginotje. Do leta 2035 bodo trg obvladovali pametni, avtonomni avtomobili, in le tiste znamke, ki bodo uspele vključiti novo tehnologijo in se hitro odzivati na spremembe, bodo še naprej igrale pomembno vlogo v avtomobilski industriji prihodnosti.
