Ko raziskuješ trg sodobnih in inovativnih avtodomov, namenjenih resnično aktivnim posameznikom, ljubiteljem narave ter ljudem, ki cenijo moderni dizajn, je skoraj nemogoče prezreti slovensko blagovno znamko Womondo in camper vane, ki jih izdeluje priznano podjetje Robeta. Ta znamka se je v zadnjih letih uveljavila kot sinonim za kakovostno izdelavo in premišljene rešitve za sodobne popotnike. Če iščeš pristno izkušnjo bivanja v avtodomu, ki omogoča udobno raziskovanje sveta v vseh letnih časih, potem je prav Womondo Pegasus, ki temelji na Mercedes-Benz Sprinterju, model, ki bi ga moral uvrstiti vsaj v ožji izbor kandidatov.
Sprinter Womondo Pegasus by Robeta me je zadel, tudi zaradi tega, ker avtor že dolgo razmišlja o nakupu ali custom izdelavi avtodoma po naročilu. Po večletnih izkušnjah z overlandingom, kjer je preizkusil večino terenskih izzivov in na plažah Evrope na strehi avtomobila preživel več kot 200 dni, je prišel trenutek za premislek o udobnejši, a še vedno avanturistični obliki popotništva.
Seveda bi še vedno rad ohranil pristni občutek overlanding izkušnje, a hkrati podaljšal avanture tudi na zimske mesece, ko klasični overlanding postane manj prijeten ali celo neizvedljiv. Glavna omejitev overlandinga je namreč prav v tem, da je omejen na toplo polovico leta, preostanek pa pomeni prisilno pavzo ali zelo zahtevne odprave.
View this post on Instagram
Zato sem začel gledati proti camper vanom – vozilom, ki omogočajo vsako vikend avanturo, ne glede na vremenske pogoje. In seveda v ožji izbor umestil prav Sprinter Womondo Pegasus by Robeta. Poglejmo nekoliko obširnejši test.
Izbira platforme: Mercedes Sprinter ali kaj drugega?
Pri izbiri osnovne platforme za avtodom bi brez dvoma izbral Mercedes-Benz Sprinter, saj je eden redkih kombijev, ki združuje odlično vozno dinamiko, udobje in možnost 4×4 pogona. Ker veliko mojih avantur vključuje raziskovanje neokrnjene narave, si ne bi želel odreči štirikolesnemu pogonu, ki odpira vrata v težje dostopne terene, še posebej v zimskih mesecih.
Čeprav testni model ni imel 4×4 pogona, me je prepričal s številnimi drugimi lastnostmi.
Pri izbiri osnovnega vozila sicer pogosto pogledujem tudi proti Fordu in VW, saj Ford Transit prav tako ponuja odlično vozno izkušnjo in 4×4 pogon, VW pa velja za klasično izbiro v segmentu camper van, kjer 4motion ponuja nekaj več od običajnega pogona. A ko govorimo o premium segmentu, je Mercedes Sprinter še vedno zlati standard, na katerem temeljijo številni vrhunski camper vani. Tudi zaradi njegove skoraj ikonične oblike. Zato si poglejmo, kako je Robeta izkoristila to platformo in kaj ponuja Sprinter Womondo Pegasus.
Dizajn in notranja postavitev: skandinavska estetika na poti
Kot oblikovalec sem pristaš enostavnega, funkcionalnega in brezčasnega dizajna, ki ne postane zastarel že po nekaj letih. Sprinter Womondo Pegasus to odlično doseže s svojo sivo-peščeno zunanjostjo, ki se brezčasno ujema z notranjostjo, kjer prevladuje siva barva in naravni les.
Notranjost sicer ni inovativna, a je izjemno preizkušena, kar pomeni, da dobro deluje.
V sprednjem delu se nahaja dnevni prostor, kjer je glavna zvezda izjemno praktična miza, ki jo lahko pomikaš v vse možne smeri in višinah ter jo popolnoma prilagodiš za delo na poti.
To je še posebej pomembno za digitalne nomade, ki želijo delati v kombiju, saj je udoben in funkcionalen delovni prostor pogosto podcenjen, a zelo pomemben element.
Kuhinjski del je praktičen in dobro zasnovan. Kot družina, ki veliko kuha na poti, nismo pogrešali ničesar – kar je vedno dober znak.
Hladilnik je takoj ob vhodu in se odpira v obe smeri, kar je priročno, a osebno bi raje izbral izvlečni model, saj ponuja boljšo izkoriščenost prostora. In deluje bolj neuničljivo.
Kuhinjski pult ponuja veliko delovne površine, a kuhalnik je nekoliko omejen – na njem je težko kuhati s večjimi posodami, kar pomeni, da priprava kompleksnejših jedi ni najbolj praktična.
Tako je priprava paelle ali večjega obroka za več oseb lahko izziv, saj prostor na kuhalniku hitro postane omejitev. Torej obseg posode. Tu bi morda bila boljša izbira indukcijska plošča, a bi to pomenilo večje baterije in zmogljivejši inverter, kar prinese dodatne stroške. Kombi slednjega ni imel, torej inverter 220V.
Avtonomija in elektrika: sončna celica ni dovolj
Ena izmed prvih stvari, ki bi jih takoj nadgradil, je baterijska kapaciteta. Ena sama sončna celica je v sončnem zimskem dnevu nadomestila le 20 % porabe energije, medtem ko je hladilnik dnevno porabil okoli 50 % baterije.
To pomeni, da bi za popolnoma energetsko neodvisno uporabo potreboval več sončnih celic, oziroma večjo baterijsko kapaciteto. Preklopa na plin hladilnika nisem našel, a ga tudi nisem pogrešal. Smo pa pogrešali inverter za polnjenje računalnikov. To smo nadomestili s prenosno baterijo Jackery 1000, ki ima integiran 1300W inverter v paketu pod 1.300 evri. Zanimivo, kako tovrstnih relativno poceni stvari proizvajalci camper vanov ne integrirajo. Pri tem Robeta še zdaleč ni edina.
100 litrov sveže in odpadne vode zadošča za tri dni avtonomije, kar je standard v tem segmentu.
Kopalnica – osnovna, a uporabna
Kopalnica je minimalistična, a funkcionalna. V zimskih dneh je služila kot odlična sušilnica zaradi izpuha Webasta in strešnega okna, kar je še posebej koristno za sušenje smučarskih oblačil. Ta se posušijo v 15 minutah. In prav takšno omaro bi meli tudi doma.
Glavna slabost je bil prenosni WC, ki je nepraktičen za praznjenje in čiščenje. Testni campervan je imel resnično najbolj osnovno različico WC-ja, ki pa ni najbolj primerna, ter resnično tudi hitro polna.
Tuš prav tako ni bil najboljša izkušnja, saj je bilo težko nastaviti pravo temperaturo vode. Sicer prikupna in dizajnersko lepa ročka, pa je težka za upravljanje.
Spalni del: prostoren, a resnično primeren le za dve osebi
Spalni del je zasnovan po širini, zato so pri Robeti dodali razširjene boke, ki prinesejo dodatnih približno 7 – 9 cm širine. Postelja je udobna za dve osebi, a če v kombiju spi tudi otrok, bo prostor kmalu postal premajhen. Tudi zato sem na nek način pogrešal rešitev, ki bi lahko sprednji del kombija po vzoru nekaterih proizvajalcev preoblikovala v saj zasilno posteljo. V poletnih mesecih je namreč lahko v tovrstnem kombiju precej vroče. Kar pomeni , da bi dodatno zasilno ležišče bilo zelo dobrodošlo.
Občutki izdelave in kakovost materialov
Podjetje Robeta je znano predvsem po svoji kakovosti izdelave, in moram priznati, da na tem področju nisem imel večjih pripomb. Testni Sprinter Womondo Pegasus je imel že 25.000 prevoženih kilometrov, uporabljalo pa ga je vsaj 10 različnih najemnikov. Kljub temu so materiali, predvsem leseni elementi, kazali izjemno malo sledi obrabe, kar priča o visoki kakovosti izdelave.
Pohištvo v kombiju je bilo dobro pritrjeno, brez nadležnega škripanja ali ropotanja med vožnjo, kar pri številnih konkurentih ni samoumevno.
Seveda pa ima vsak proizvajalec tudi izzive s komponentami, ki jih ne izdeluje sam, temveč jih kupuje od zunanjih dobaviteljev. Eden takih primerov so senčila v prednjem delu, ki jih že vrsto let proizvaja enako podjetje, a jih ne izboljšuje. Prav tako Dometic okna, ki so sicer zlati standard, saj meni ne delujejo kakvostno in bi jih Dometic že davno moral nadgraditi. Je pa to posledica dominance na trgu in pomanjkanja dobre konkurence.
Ta senčila so bila eden redkih šibkih členov notranje opreme, saj so bila glasna in ne najbolj učinkovita pri izolaciji. Kombi je bil v prednjem delu precej bolj hladen kot v zadnjem, kar se je najbolj občutilo ponoči v spalnem delu. Kljub aktivnemu ogrevanju smo nekajkrat doživeli situacijo, ko je bilo v zadnjem delu že pretoplo, spredaj pa občutno hladneje.
Razlika v temperaturi med sprednjim in zadnjim delom kombija je bila približno 2–3 °C, kar je klasičen pojav pri tovrstnih vozilih, a hkrati dokaz, da bi se z boljšimi senčili ta težava lahko precej zmanjšala. Magnetna senčila z izolacijo bi bila tukaj veliko boljša izbira, saj bi poleg boljše zatemnitve ponudila tudi dodatno izolacijo.
Vozne lastnosti – šest metrov Mercedesa
Moram priznati, da sem v vožnji s Sprinterjem užival – in to je nekaj, kar pri kombijih redko rečem. Vozilo je imelo močnejši, 190-konjski motor, kar je na avtocesti in daljših poteh več kot dovolj, a to še ne pomeni, da je kombi hiter. Zaradi majhnih gabaritov pa je izjemno okreten.
Testni model je bil v osnovni različici, kar pomeni, da ni imel štirikolesnega pogona. Pri Robeti so mi razložili, da je ta pri teh modelih sicer na voljo kot opcija, a hitro preseže mejo 3.500 kg skupne mase, kar zahteva drugačno vozniško dovoljenje. Poleg tega je takšnih kupcev razmeroma malo.
Kar se tiče voznih lastnosti, moram poudariti, da je bil avtomobil v osnovni opremi in ni imel, na primer, pripomočkov, kot je pomoč pri bočnem vetru – kar smo na avtocesti močno občutili. To je ena od nujnih funkcij, če voziš kombi, visok več kot tri metre.
Številni konkurenti v tem segmentu “mladostnih” campervanov skoraj izključno stavijo na štirikolesni pogon, saj ga veliko uporabnikov smatra za nujnega pri zimski vožnji ali vožnji po manj urejenih terenih. Hkrati jim uspe ostati pod mejo 3.500 kilogramov. Sam sem na zimskem testu to občutil na prelazu Pordoi (2.200 m), kjer smo naleteli na zasnežene serpentine. Cesta je bila večinoma kopna, a na senčnih delih še vedno prekrita z ostanki snega, kar je povzročilo kar nekaj težav – in tudi kakšno krajšo, intenzivno molitev. Gre predvsem za to, da Womondo očitno nagovarja nekoliko bolj avanturistične kupce. V tem kontekstu je 4×4 pogon pozimi zaželen – vsaj po mojem občutku si ga ta segment želi, saj ne gre za umirjene uporabnike, ampak za tiste, ki hrepenijo po večji meri avanture. Res pa je, da se je poraba gibala okoli 11 litrov na 100 km, kar je za tovrstno vozilo zelo dober rezultat. Tudi na račun tega, da ni 4×4 pogona.
Z 4×4 pogonom bi bila vožnja bistveno bolj suverena, saj se je Sprinter z zadnjim pogonom nekajkrat le s težavo prebil skozi zahtevnejše odseke. Moja žena nad tem ni bila prav nič navdušena – v negativnem smislu, seveda. Doživljali smo čustveno podobno situacijo kot ob orkanskem jugu na jadrnici.
Opremljenost vozila – manjka nekaj ključnih elementov
Glede na to, da gre za premium camper van oziroma prestižno podznamko, sem pričakoval, da bo testni model opremljen s sodobnimi tehnologijami. A tu me je čakalo neprijetno presenečenje.
Kombi ni imel radarskega tempomata, prednjih ali zadnjih parkirnih senzorjev, vzvratne kamere in ne multimedijskega sistema MBUX z navigacijo. Za nekoga, ki ni vajen vožnje večjih vozil, je upravljanje brez parkirnih senzorjev in vzvratne kamere precejšen izziv – še posebej v situacijah, kjer je težko oceniti tako višino kot dolžino vozila.
Sprinter je višji od treh metrov, zato bi bila napredna navigacija MBUX zelo dobrodošla. Ta namreč upošteva višinske omejitve in dostopnost za večja vozila – nekaj, kar bi morali proizvajalci bolje razumeti tudi iz lastnih izkušenj. Takšnega vozila preprosto ne bi smeli konfigurirati brez teh sistemov. Namesto tega je bil v testnem modelu le osnovni avtoradio s slabo povezljivostjo s pametnimi telefoni. Morda se to komu zdi nepomembno, a v času, ko smo vsi vajeni uporabljati Apple CarPlay ali Android Auto, je to nekaj, kar resnično zelo manjka.
Glede na to, da se camper van pogosto uporablja za daljša potovanja, bi morale biti te funkcionalnosti del osnovne opreme – še posebej v testnih in najemnih vozilih, ki jih pogosto vozijo uporabniki brez izkušenj z večjimi vozili. Ključno je, da vozniku že od začetka dajejo občutek varnosti in zaupanja, na primer s tem, da ga navigacija ne usmeri pod prenizek nadvoz – kar se v Italiji zgodi pogosteje, kot bi si želeli. Tudi mi smo že morali obrniti in poiskati drugo pot.
Vozna dinamika in motor
Sprinter s 190 konjskimi močmi je zmogljiv in nudi dovolj moči, a ni športnik. Menjalnik prestavlja razmeroma počasi, kar je še posebej opazno pri vožnji po klancih in prelazih. Ena izmed večjih pomanjkljivosti, ki sem jih opazil, je šibko zaviranje z motorjem. To pomeni, da so pri daljših spustih zavore bistveno bolj obremenjene.
To sicer ni pomanjkljivost Robete, temveč Mercedes-Benza, saj bi pri Sprinterju lahko bolje zaznavali naklone na cestah in samodejno prestavljali v nižjo prestavo, s čimer bi zmanjšali obremenitev zavornega sistema.
Pri vožnji navzdol po daljših klancih je bilo zato treba pogosteje zavirati ali pa ročno prisiliti avtomatski menjalnik v nižjo prestavo. Če tega ne storiš, dolgoročno tvegaš hitrejšo obrabo zavornega sistema.
Cena in konkurenca: je vreden 100.000 €?
Trenutno se industrija camper vanov sooča s presežkom ponudbe in zmanjšanim povpraševanjem, kar pomeni, da se na trgu pojavljajo cenovno ugodnejše alternative. V Nemčiji se vstopni modeli camper vanov začnejo pri okoli 65.000 evrih (na primer Ford Etrusco 4×4 ali Sunlight Cliff), model Hymer Eriba 600 na osnovi vozila VW pa z dobro opremo stane manj kot 80.000 evrov – z vključenim DDV (v Nemčiji).
Zato začetna cena modela Sprinter Womondo Pegasus by Robeta, ki z vključenim DDV hitro preseže 100.000 evrov, odpira vprašanje konkurenčnosti. V tem cenovnem razredu se namreč že pojavljajo druge priznane blagovne znamke, kjer je izbira pestra in ponudba izredno močna.
Zaključek: za mlade po srcu, ki želijo nekaj izven serije
Sprinter Womondo Pegasus by Robeta je našo družino na testnem krogu, dolgem skoraj 2.000 kilometrov, povsem prevzel. Priznam, da ima nekaj pomanjkljivosti, ki pa bi jih pri vozilu, ki bi si ga sam konfiguriral in opremil, zagotovo odpravil. Največji šarm Robete in modela Sprinter Womondo Pegasus je v tem, da gre za relativno butičen izdelek. Na nek način je maloserijski, kar pomeni, da ni izdelan v velikih količinah – in prav zato pritegne veliko pozornosti, tako na cesti kot na postajališčih za avtodome. Tisti občutek, da vozilo ni »plastično« ali sterilno, v celoti odtehta višjo ceno.
Med testom je bil kombi večkrat tema pogovorov na postajališčih, saj se jasno razlikuje od velikoserijskih vozil. Res je, da ima nekatere rešitve, ki niso posebej domiselne, a na drugi strani kakovost izdelave odtehta marsikatero pomanjkljivost. Kot pravim – nekaj je na Robeti, kar pritegne.
Ker že dolgo spremljam trg camper vanov in dobro poznam konkurenco, menim, da je Robeta z novo blagovno znamko Womondo želela vstopiti v nov segment – tja, kamor je šel Hymer z znamko Etrusco. Gre za cenovno privlačnejši del trga, kjer pa uporabnost ostaja na visoki ravni. Trenutna cena modela Sprinter Womondo Pegasus by Robeta je primerljiva z modelom Hymer Grand Canyon S (od 95.500 € z DDV), še posebej, če se »malce preveč« poigraš s konfiguratorjem. Gre sicer za povsem različna izdelka, a z več skupnimi imenovalci – in seveda z različno zgodbo.
Tu pa vidim tudi določen izziv: cenovna razlika med blagovnima znamkama Robeta in Womondo je premajhna, kar je v trenutnih tržnih razmerah, kjer cenovna občutljivost igra vse pomembnejšo vlogo, lahko problem. Vprašanje je, ali bo Womondo lahko zares konkurenčen širšemu krogu kupcev, saj za podoben znesek na trgu najdemo zelo močne konkurente in prepričljive izdelke.
Težavo vidim tudi v konfiguratorju, ki cene prikazuje brez DDV – kar je precejšnja posebnost v tej industriji. To trdim na podlagi izkušenj z drugimi konfiguratorji, saj pogosto uporabljam orodja več proizvajalcev. Motilo me je, da sem si izračunal 20 % nižjo ceno, šele pozneje pa ugotovil, da DDV ni vključen. Razumem, da je takšna strategija verjetno namenjena poslovnim in tujim kupcem, a v praksi večina uporabnikov pričakuje, da so cene predstavljene tako, kot jih bodo dejansko plačali – z davkom.
Womondo Pegasus ni le še en v vrsti camper vanov. Gre za edinstven izdelek z mladostnim oblikovanjem, namenjen tistim, ki iščejo nekaj posebnega in cenijo maloserijsko izdelavo, sodoben dizajn in kakovostne materiale. In prav na teh področjih Robeta še vedno predstavlja tisto nekaj več.
