V Sloveniji je relativno malo oblikovalcev svetil. Kdaj je tebe prvič zamikalo, da bi oblikoval luči; se je priložnost ponudila sama od sebe, ali ti je mogoče to že od nek - daj predstavljajo izziv? Pred osmimi leti je priložnost prišla sama od se
V Sloveniji je relativno malo oblikovalcev svetil. Kdaj je tebe prvič zamikalo, da bi oblikoval luči; se je priložnost ponudila sama od sebe, ali ti je mogoče to že od nek – daj predstavljajo izziv?
Pred osmimi leti je priložnost prišla sama od sebe, ko sem bil povabljen, da skupaj z novimi lastniki Sijaja Hrastnik na novo oživimo Sijajev ugled. Pripravili smo načrt popolne prenove proizvodnega programa in začrtali novo oblikovno smer.
Kako poteka izdelava neke luči – najprej svetilo narišeš, izbereš materiale ali si najprej zamisliš, za katero vrsto osvetlitve bo svetilo namenjeno?
Ko začnem oblikovati, je najprej na vrsti skica. Hitro sledijo poskusi okrog prižgane žarnice. Z enostavnimi improvizacijami poskušam ugotoviti, kakšen svetlobni efekt ustvarja določena ideja. Ko oblikujem linijo izdelkov, iščem rdečo nit. Ponavadi je to steklo in potem se okrog tega oblikuje izdelek. Včasih gre za sestavljanje že obstoječih elementov na trgu, drugič za nekaj povsem na novo oblikovanega.
Ko oblikuješ neko svetilo, ali si predstavljaš interjer, v katerem naj bi se nahajalo, ali oblikuješ luč samo po sebi?
Odvisno za kakšno oblikovanje gre. Pri industrijskem oblikovanju oblikujem luč, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v čim več različnih ambientih. Ko pa oblikujem unikatno luč za določen ambient, velikokrat kar v njem samem in v opremi dobim idejo za luč.
Kaj je pri osvetljevanju doma najbolj pomembno da ustvarimo prijetno vzdušje?
Obstaja neko splošno pravilo, ki se ga moramo držati, ko osvetljujemo nek prostor? Doma si je dobro zagotoviti hkrati možnost močne ali pa diskretne, kontrolirane svetlobe. To lahko dosežemo s pravilnim izborom luči, njihovo postavitvijo ter z uporabo regulatorjev jakosti svetlobe. Napaka je npr., da v dnevni sobi na strop obesimo luč, ki močno sveti na vse strani. Prostor bo veliko bolj prijeten, če ga osvetlimo tako, da svetloba ni enakomerna po celem prostoru. Pomembno je tudi, da si zagotovimo močno svetlobo tam, kjer jo potrebujemo: nad jedilno in delovno mizo, bralnim prostorom, …
V katero smer gredo trendi, poudarjajo luč kot objekt ali skrito osvetlitev?
Trend se giblje stran od skrite svetlobe. V splošnem se v interjerju trend odmika od hladnosti in dolgočasnosti minimalizma zadnjih let in se vrača k dekoriranju, mehčanju teh potez. Minimalizem se umika poudarjeni izraznosti, kombiniranju različnih materialov in barv. Vedno večja je težnja k poudarjanju luči kot objekta.
Kateri svetovni proizvajalci svetil po tvojem mnenju izstopajo iz množice?
Delta Light, Mooi in Santa & Cole. Gre za tri proizvajalce, ki ustvarjajo različne smeri, ki na nek način narekujejo trend … Pri Delta Light veliko razmišljajo o tem, kako skriti svetlobo in kako jo narediti kot del arhitekturne poteze. Mooi se ukvarja s tem, kako enostavne, moderne oblike dekorirati oz. iz njih narediti izrazite svetlobne objekte. Santa Cole pa je španski proizvajalec, ki daje poudarek naravnim materialom, kot so les, glina in blago.
Pri katerih projektih si z osvetljevanjem sodeloval tudi ti, kje v mestu lahko vidimo tvojo osvetlitev ali svetila?
Sijajeva svetila lahko vidimo vsepovsod. Od interjerjev bi omenil osvetlitev restavracije Cubo in kavarne Sputnik, kjer sva svetlobo in interjer oblikovala s Katjušo Kranjc. Za upravno stavbo Univerze na Primorskem sva oblikovala kristalni lestenec, ki visi v centralnem stopnišču.
Ko hodiš po mestu, lokalih, restavracijah, …, gotovo bolj opazuješ luči in osvetlitev. Bi izpostavil, kakšen poseben kotiček, kjer ti je osvetlitev še posebej všeč in kamor se rad odpraviš na kosilo ali čaj?
Veselijo me prostori, kjer je viden napor in kjer je luč tista, ki soustvarja ambient. Žal pa takšnih prostorov ni veliko. Imam profesionalno deformacijo in takoj me zmoti neprimerna svetloba. Sicer pa vseeno zelo rad zavijem v kakšen lokal, ki nima popolnoma nobene oblikovalske ambicije, saj sta bistveni hrana in sproščena prijaznost ljudi. Na kosilo rad zavijem v Cubo ali Kuhinjo Krušič, na juho pa v Paninoteko.
V restavraciji Cubo so luči večinoma neopazne in skrite v elementih opreme. Daješ večji poudarek osvetlitvi sami po sebi ali lučem kot dekorju?
Pri oblikovanju interjerja je večji poudarek na skriti razsvetljavi, ki je meni osebno tudi ljubša. Svetilo kot oblikovno izpostavljen kos uporabim zelo redko. Posebej zanimiva se mi zdi osvetlitev, ki prisili nekakšno potovanje pogleda skozi prostor od točke do točke. Npr. ko stopiš v prostor, zagledaš luč na stropu, ko se obrneš, privlači pogled indirektno osvetljen prostorski element, se spet obrneš in zagledaš stol, ki je točkovno osvetljen.
Kot oblikovalec najbrž svoje ustvarjalne ideje realiziraš tudi doma. Kako si osvetlil dom, si se izživljal s svetili ali osvetlitvijo?
Doma imamo vse luči skrite, razen dveh luči iz sedemdesetih let, ki sta oblikovalski ikoni. Vedno razmišljam, da me še čaka oblikovanje luči, ki bo dovolj dobra, da jo bom postavil doma.
Kaj pa je dovolj dobro?
Mislim, da to nikoli ni (smeh). Fascinirajo me genialne enostavne rešitve.
Kaj pa tvoj prosti čas, ga raje preživljaš daleč stran od službe ali je mogoče to čas za kovanje novih idej?
Obožujem potovanja. Pobeg v druge zemljepisne širine mi velikokrat odpira smeri, ki bi se jih bilo v oblikovanju zanimivo lotiti. Že sama svetloba se ekstremno spreminja, ljudje jo poskušajo drugače izkoristiti in na ta način mi potovanja odpirajo nove svetove. Verjetno pa je temu tako tudi zato, ker sem takrat najbolj sproščen in odprt za vplive. Prosti čas izkoristim tudi za smučanje, najraje izven ustaljenih poti in smučišč. Tam uživam v tišini in pogledu na valovito, belo naravo, zalito s snegom. Pravi dizajn.
