Mladi gredo dandanes skozi številne težave in turbulence, ki lahko trajajo daljše življenjsko obdobje, saj so v nekaterih državah recesija, pandemija in celo vojno stanje. V takih časih se poraja vprašanje, kaj in kako načrtovati, torej kako razmišljati o prihodnosti.
Na to temo je bila izvedena raziskava med 2600 odraslimi, ki je pokazala, da 45 % ljudi, starih od 18 do 35 let, ne vidi smisla varčevati, dokler se vse ne vrne v normalno stanje . Veliko vprašanje je, kaj to običajno pomeni, saj del generacije Z pravzaprav ni občutil tistega začetka odraslega življenja v razmerah, ki so jih vsi drugi vajeni, ampak so jih takoj prizadele razne katastrofe, predvsem finančne narave.
Milenijci in generacija Z so morda najbolj prizadeti zaradi pandemije koronavirusa, zlasti ko gre za duševno zdravje. To pa zato, ker so imeli manj trenutkov dobrega počutja in delovanja brez skrbi v primerjavi z generacijo X in »boomerji«, kar je vplivalo tudi na njihovo motivacijo za načrtovanje. Zato se mnogi od njih odločijo, da ne bodo varčevali za prihodnost, ampak bodo v skladu z možnostmi zadovoljevali svoje trenutne potrebe – potovanja, nakupovanje, gastronomski užitki…
Poleg vsega pa so tu še podnebne spremembe in nenehna opozorila o onesnaženosti okolja, kar še dodatno prispeva k podobi apokaliptičnega sveta. Ko nekdo ni prepričan, kaj ga čaka v prihodnosti, ali skoraj sploh ne verjame vanjo, se obrne na sedanjost in na famozno »življenje v trenutku«. To ne pomeni, da pripadniki drugih generacij nimajo podobnega odnosa, preprosto so v drugem življenjskem trenutku v primerjavi z milenijci in generacijo Z, a vseeno morate razumeti, da se mora vsak zadovoljiti na način, ki je za njega najbolj primeren.
