Večja verjetnost je, da prva jesenska edicija City Magazina prav zdaj nekje leti po zraku v obliki aviončka, kot da bi mali nadobudnež, ki je odtrganemu listu raje dodal novo preobleko, prebral kakšno vrstico ali dve, da bi se vadil v branju, ko bo za oceno poklican pred tablo.
Čeravno je rdeča nit tokratne izdaje nadvse zanimiva, predvsem za tiste starše, ki težko verjamejo, da se večina dedkov in babic strinja, da bi kakšna šiba za kaznovanje zgolj za opozorilo lahko stala v kotu učilnic, pa čeprav bi se na njej nabiral prah, se tokrat v uvodniku ne bom posvečala njej.
Zaupala vam bom, da niti približno ni bilo tako, kot je dandanes, da bi učitelji(ce) najprej pobrale pametne mobilne telefone in računalniške tablice … Nato bi sledilo branje pravic s strani razredničarke in sprejem želja sedežnega reda in potem bi se pričela prva šolska ura. Naj podoživim, da smo včasih imeli namesto pravic nenapisane dolžnosti, sedežni red je bil določen vnaprej, privilegij želja so bili deležni le prvošolčki. Seveda sta navidezna sovražnika do konca šolskega leta postala najboljša prijatelja, pa čeprav so sprva leteli papirčki, pa frcanje smrklja in seveda obvezno zarisana črta točno po sredini mize in če si mejno linijo prekoračil, je sledil sosedov komolec pod tvoja rebra in obratno. Ampak se je dalo preživeti. Mislim, da je sedaj veliko huje, ko se vidiš kje na kakšnem Youtubeu ali pa Facebooku v kakšnem čudnem položaju.
Včasih svojega profesorja zgodovine tudi nisi ravno videl na televiziji, kako na demonstracijah drži napis “Dol z novim šolskim sistemom, dol z vlado in ministri!”, pa tudi varnostnikov nismo imeli, govorilne ure niso potekale prek Skypea in razredničarka ni pošiljala opisov neljubih otroških pripetljajev staršem po elektronski pošti. Za tovrstne zadeve smo imeli beležko. Kakorkoli že, zidovi šolskih hodnikov in učilnic šepetajo, da vsako leto prvega septembra vedno znova vrši od otroških glasov, njihovi lastniki so vsaj tisti prvi dan prvih nekaj ur urejeni, v novih oblačilih, obuti v copate brez lukenj, zvezki so še brez ušes lepo zaviti, svinčniki ošiljeni, nasmehi še veliki in oči iskrive. Pa zdajle gotovo že leti nešteto City aviončkov, medtem ko poteka izmenjava sličic igralcev, ki bodo zastopali barve svojih držav na evropskem prvenstvu v košarki.
#169 City Magazine – OD 2. DO 23. SEPTEMBRA 2013 by City Magazine
