»Snorklanje«, »šnorklanje«, potapljanje na dah … za nekatere potapljanje za revne, za druge popolna svoboda pod morsko gladino. Dejstvo je, da nam za podvodno masko, dihalko in plavutke ni potrebno odšteti prav veliko denarja, za ljubiteljsko čofotanje po plitvinah ne potrebujemo tečajev in licenc, nagrajeni pa bomo z obilico užitkov med spoznavanjem življenja pod vodno gladino. Večina nas bo letošnje poletje ''snorklala'' v Jadranskem morju, za bolj avanturistične (in denarno podkrepljene) potapljače pa predstavljamo nekaj idej za raziskovanje Sredozemlja, Atlantskega in Pacifiškega oceana.
Pridružen13. september, 2013
Člankov89
Jasmina je novinarka in sodelvaka City Magazina, ki ji potovanja pomenijo poklic in način življenja. Fascinirajo jo velika mesta in njihova multikulturnost ter v njih preživi tudi največ časa.
Čeprav ''le'' drugo največje mesto v Italiji, je, za poznavalce mode, oblikovanja in vse, ki jim dolce vita (sladko življenje) predstavlja osebno mantro, Milano ''večno mesto''. Mesto, ki je obsedeno z modo, pod katero se podpisujejo najbolj znana imena, drugje v Italiji vidijo kot hektično mravljišče poslovnežev, ki jutranjo kavo spijejo stoje, in sestradanih manekenk, ki edine lahko nosijo pregrešno drage stvaritve zvezd italijanske mode. Zato spoznajmo Milano na bolj sproščen način, med nakupovanjem, po katerem nam bo ostalo dovolj denarja za najslajši užitek v mestu – aperitiv.
Od časov, ko so ljudje, oblečeni v strašne kostume, z ustvarjanjem trušča preganjali zimo, je minilo veliko časa, želja po popestritvi sivih zimskih dni pa ni izginila. Nasprotno, razlog za veseljačenje se je razširil po vsem svetu, tudi v vroče tropske kraje. Pustni čas je postal peti letni čas, čas, ko odvržemo skrbi in pozabimo na dolgočasno vsakdanjost. Ali je bil povod za karneval Bakus, trda zima, želja po skrivanju identitete ali kaj drugega, danes ni važno, pomembno je, da se v času karnevala raja po vsem svetu.
Smučanje je za mnoge velik finančni zalogaj in resno delo, zato večina smučarjev zimski oddih želi preživeti v katerem od znanih, velikih, s snegom preskrbljenih zimskošportnih središč. Drugi pa smo drugačni, radi se odpravimo v neznane kraje, bolj pomembna so nam doživetja krajev in ljudi, če pa je doživetje začinjeno še s ščepcem avanture, toliko bolje! Če se bomo pognali po strminah naslednjih nekaj smučišč, bomo prav gotovo zvezde letošnje zime, morda ne zaradi prevoženih kilometrov, prav gotovo pa zaradi zgodb, ki jih bomo prinesli domov.
Riga je osrednje mesto za nočne zabave v baltski regiji, zato jo posebej radi obiskujejo predvsem mladi iz Zahodne Evrope, ki si vsak konec tedna dajejo duška na najrazličnejših fantovščinah in dekliščinah.
Tri baltske državice, ki so se šele pred nekaj več kot dvajsetimi leti rešile okov Sovjetske zveze, se soočajo s podobnim problemom kot države bivše Jugoslavije. Večno se namreč ugiba, kje točno ležijo, na Baltiku ali Balkanu, katera so glavna mesta, kakšen jezik govorijo in katera je njihova denarna valuta. Prav v želji po večji razpoznavnosti največjega od treh glavnih mest je latvijska prestolnica Riga letos še prav posebej ponosna, da si s švedskim mestom Umeå deli naslov Evropske kulturne prestolnice.
Sosednja Hrvaška se z vse večjimi črkami zapisuje na zemljevid svetovnih turističnih atrakcij. Popotniki jo poznajo predvsem po Dubrovniku in dalmatinskih otokih, Slovenci pa smo zaradi bližine in podobne zgodovine na južno sosedo “navezani” veliko bolj kot povprečen turist s križarke, ki Hrvaško spozna v nekaj dneh (nekateri le v nekaj urah). Posebej so nam ljubi Istra, Kvarnerski zaliv in Severna Dalmacija, zato vam predstavljamo nekaj biserov, ki so čudoviti tudi v jesenskih dneh.
Serijo živalskih vrtov nadaljujemo z dvema, ki sta v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami, nam najbližja. Zagrebški živalski vrt velja za enega najlepših v bližini centra mesta, živalski vrt oziroma park Parco Natura Viva v Veroni, pa kot najlepši v Italiji.
Eden najstarejših evropskih zooloških vrtov velja tudi za pravi arhitekturni biser in je eden redkih, ki leži kar v centru mesta. Svoja vrata, ki so postala ena od najbolj fotografiranih znamenitosti madžarskega glavnega mesta, je odprl leta 1866.
Največji, najboljši in najbolje obiskani živalski vrt v Nemčiji in Evropi, vse to so naslovi, s katerimi se kiti berlinski ZOO, ki ga je lani obiskalo prek tri milijone obiskovalcev.
Orjaški panda, ki ga tako velikokrat vidimo v risankah, na logotipih najpomembnejših ustanov za zaščito divjih živali in ga tako radi stiskamo k sebi v obliki plišaste igrače, je s svojo pojavo in obnašanjem fascinantna žival. Ker je v naravnem okolju tako redek, je vsak ZOO, v katerem živijo pande, pravi hit.
Kako otroku predstaviti živali, ki živijo v naših gozdovih? Kaj šele eksotične vrste z drugih kontinentov, ogrožene živalske vrste ali celo izumrle orjaške dinozavre? Peljimo jih v živalski vrt! Ljubljanski zoološki vrt, umeščen v okolje krajinskega parka, ponuja lep vpogled v živalski svet, z otroki pa na potovanjih po Evropi spoznajmo še nekatere od najbolj zanimivih ZOO-jev, ki slovijo po svoji zgodovini, arhitekturi in seveda prebivalcih.