Z zvezdniško igralsko zasedbo, ki jo vodijo Brad Pitt, Margot Robbie in Diego Calva, je 'Babylon' film, ki obljublja, da bo razkošno in vznemirljivo raziskovanje vzpona Hollywooda v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Toda kljub impresivni produkciji, torej, oblikovanje, kinematografija in glasba, film dokončno pade v svoji izvedbi, kar pusti občinstvo z občutkom praznine in nezadovoljstva.
Tako lahko najnovejši film Damiena Chazella ‘Babylon’ opišemo kot bleščeč in veličasten poklon zlati dobi Hollywooda, ki se dogaja v dvajsetih letih 20. stoletja med prehodom iz nemih filmov v govorne filme. S proračunom 150+ milijonov dolarjev je film prava paša za oči, z impresivno produkcijsko zasnovo, kinematografijo in glasbo. Vendar kljub svoji veličini Babilon ne izpolni svoje obljube kot prepričljivo in niansirano raziskovanje vzpona Hollywooda.
Film sledi trem akterjem v industriji – močni zvezdi, bodoči starleti in obetajočemu direktorju – katerih življenja se prekrižajo na divji in hedonistični zabavi. Brad Pitt igra zvezdnika Jacka Conrada s svojo običajno “gladkostjo” in šarmom, vendar je lik enodimenzionalen in brez globine. Margot Robbie, kot ambiciozna igralka Nellie LaRoy, zagotavlja neustrašno predstavo, vendar je lik slabo napisan in premalo razvit. Diego Calva, kot mehiško-ameriški pomočnik Manny Torres, je najbolj simpatičen in soroden od treh glavnih likov, vendar se zdi, da je njegov bit prisiljen in izmišljen.
Ena glavnih pomanjkljivosti filma je pomanjkanje zgodovinske točnosti. Chazelle si jemlje svobodo z dejstvi in predstavi hollywoodsko protizgodovino, ki se osredotoča na domnevne presežke obdobja, vendar ne zajame kompleksnosti in odtenkov tega obdobja. Film prav tako ne razišče vpliva prehoda na sinhroni zvok na industrijo in ljudi, ki so v njej delali.
Druga velika težava filma je njegov scenarij. Chazellov scenarij je preveč ambiciozen in poskuša stlačiti preveč zgodb, kar ima za posledico nepovezano in neosredotočeno pripoved. Liki so plitvi in premalo razviti, dialogi pa pogosto okorni in prisiljeni. Film ima tudi težave s tempom, saj se prvi dve uri zdita počasni in dolgočasni, zadnje dejanje pa naglo in izmišljeno.
Kljub pomanjkljivostim ima ‘Babylon‘ svoje prednosti. Kinematografija filma Linusa Sandgrena je tekoča in propulzivna ter zajema frenetično energijo tega obdobja. Glasba Justina Hurwitza je ena najboljših v tem letu, s ponavljajočimi se temami za like, ki dajejo filmu občutek opere. Impresivna je tudi proizvodna zasnova, ki sega med občutek pristnosti in nečesa večjega od življenja.To je tisti pravi Hollywood!
Povzamem, ‘Babilon’ je film, ki je vreden ogleda zaradi njegovega spektakla in tehničnih dosežkov, vendar na koncu ne izpolni svoje obljube kot prepričljivo in niansirano raziskovanje vzpona Hollywooda. To je film, ki ima veliko sloga, a malo vsebine, zaradi česar občinstvo pušča občutek praznine in nezadovoljstva. Ocena IMDB: 7,5/10 je visoka in nepričakovana, ter rahlo neupravičena.
Priporočam ogled filma v kinu, saj kot navedeno za izkušnjo geldanja in ter doživetja produkcije potrebujete veliko platno.
