Odštevanje na silvestrovo je v mnogih gospodinjstvih že prava tradicija. Takrat se odpre šampanjec, zavrti se novoletna glasba, prižgejo se ognjemeti. Konec leta je tudi čas, ko se začnejo na novo sprejemati odločitve za prihajajoče leto. V prispevku vam razkrivamo, kateri božični in novoletne običaji so del tradicije v Sloveniji.
Tradicija je lepa stvar, saj nas povezuje z našimi predhodniki. To pa so božični in novoletni običaji, ki se v Sloveniji že vrsto let prenašajo iz roda v rod.
Novoletne zaobljube
Novoletne zaobljube so obljube, ki jih na začetku leta damo sebi, ne drugim. Ena najpogostejših je, da opustite kakšno razvado. Uresničevanje novoletnih zaobljub je odličen način za vnašanje pozitivnih sprememb v življenje. Seveda ste vsakič znova trdno odločeni, da popravite neslavno statistiko, a stara navada je železna srajca. Pomembno je, da se danih obljub držite.
Okrasitev drevesa
Danes se božično drevo krasi že začetku meseca decembra. Vendar pa se drevo kot simbol božiča postavlja okrog 21. decembra v znak zmage življenja nad smrtjo. Na praznik Svetih treh kraljev – 6. januarja naj bi odstranili vse okraske, medtem, ko jaslice lahko pustite vse do svečnice, 2. februarja, ker ponazarjajo praznik luči.
Manj znana tradicija, narekuje, da božično oziroma novoletno drevo podrete na silvestrovo tik pred polnočjo. Vraževerni namreč verjamejo, da novoletna smrečica, ki še vedno stoji 1. januarja, prinaša nesrečo.
Jelka, kot božično drevo
Starodavni običaji se navezujejo na njeno simboliko, saj je bila jelka že v slovanski mitologij, zaščitnica pred slabim in zlim. Jelka simbolizira pogum, dostojanstvo, zvestobo. Navezuje se na idejo v večnem življenju, saj se ta vzpenja, proti nebu, soncu in zvezdam.
Svečana obleka
Zadnja noč v letu je gotovo nekaj posebnega. Je veličasten dogodek, na katerega se večina ljudi posebej pripravi. Vsi si želite, da bi večer potekal popolno. Zato je nekakšna tradicija, da se ob poslavljanju starega leta, primerno in svečano oblečete. Staro leto se poslavlja, novo prihaja.
Novoletna večerja
Nekoč so verjeli, da na srečo v novem letu vpliva tudi to, kar so ob praznovanju večerja. Zato so jedli le tisto hrano, ki naj bi v novem letu prinašala srečo, bogastvo, zdravje in uspeh. Svinjina naj bi prinašala napredek, piščanec nazadovanje. Prav tako so jedli kolače in peciva v okrogli obliki, saj naj bi ti prinašali srečo in bogastvo.
Prvi gostje so moški
Na novoletni dan naj bi bili prvi gostje po tradiciji moški. V kolikor prva v hišo vstopi ženska, naj bi le ta prinesla nesrečo. Za srečo so nekoč ženske blagoslovile hišo tako, da so trikrat pometlei sobo – v smeri od praga proti mizi, da bi v novem letu obrodili novi sadovi.
Molitev za novo leto
V novem letu se obrne list in nanj lahko vsak človek pogleda z duhovnimi očmi. Zato je po tradiciji potrebno moliti in se zahvaliti za staro leto in se poglobiti v misli in besede, ki bi jih spremenili v novem letu.
Glasba
Poslušanje glasbe, petje, ples in veselje. Slovenska tradicija pa vsekakor že več let ostaja skladba Silvestrski poljub, ki je bila prvič predvajana leta 1971 in od takrat si brez nje vstopa v novo leto ne predstavljamo.
Nazdravljanje
Nazdravljanje in trkanje s kozarci je v mnogih kulturah pogosta navada. Trkanje s kozarci je bilo v zgodovini močno povezano z vero v nadnaravne sile. Prepričani so bili, da so v alkoholu zli duhovi, ki človeku škodujejo in jih je bilo seveda potrebno odgnati. Verjeli so, da zle sile odganja zvok, ki ga povzroča trkanje s kozarci. Danes pa si s trkanjem s kozarci zaželimo srečo in vse dobro in tako preženemo zle duhove.
Voščila in zbiranje na prostem
Obiskovanje prijateljev in znancev je del novoletnega praznovanja, saj takrat napoči trenutek izrekanja dobrih želja v prihodnjem letu.
Ognjemet
Ognjemet je simbol najdaljše noči v letu, ko z odštevanjem pozdravimo prihod novega leta in vsem želimo srečno in zdravo novo leto.
