Call of Duty: Modern Warfare – stara krogla v novem orožju

Gejmerji, pozor! Prihaja Call of Duty: Modern Warfare.

Živimo v krepko drugačnem svetu kot pred nekaj desetletji. Tehnologija je spremenila naše vedênje in védenje, medsebojne odnose, ekonomijo, ekologijo in tudi vojaško udejstvovanje. Poklic vojaškega pilota, ki je bil zaradi junaških filmov nekdaj tako zaželen med mladino, se je korenito spremenil, saj piloti vse pogosteje sedijo na tleh in leteče stroje smrti krmilijo s pomočjo daljinskih povezav. Da, prav tako kot v videoigrah! Tudi moderne pehote se vse bolj naslanjajo na digitalno opremo. Še malo in sovražniki demokracije se bodo soočili s polrobotskimi bojevniki, ki posedujejo skoraj nadčloveške moči.

Videoigre so tja že krenile, med njimi strelska serija Call of Duty, ki si je v štiridelnem podnizu Black Ops ogledala bližnjo prihodnost vojskovanja, v Infinity Warfare pa medzvezdno. A publika po izkupičku sodeč tega ni preveč marala, zato se je CoD z WW2 predlani vrnil v drugo svetovno vojno, letos pa se znova odpravlja v sedanjost. Preprosto imenovani Modern Warfare je namreč ponovljena in prenovljena odskočna točka, ki so jo postavili trinajst let po izidu originalnega Sodobnega vojskovanja. Za zdaj je videti, da slovita avtorska skupina Infinity Ward ne spi na lovorikah.

Igral bom sam

Kdor pozna številne predelave starih iger, ki jih polijejo s svežo barvo in jih s tleskom po zadnji plati pošljejo na trg, je upravičeno sumničav. Toda Activision in Infinity Ward sveto zagotavljata, da je novi Modern Warfare prav to – nov. Osrednji lik je še vedno angleški stotnik Price in zgodbena kampanja preskakuje med več protagonisti, toda misije, na katere se odpravijo, niso ponovljene iz MW iz leta 2007, njihov taktični in čustveni domet pa je širši. Med drugim nastopimo v vlogi »teroristke« Farah in spoznamo njeno vse prej kot rožnato mladost, ob drugi priliki pa po bombnem napadu prispemo na londonski trg Piccadilly in se podamo v boj s teroristično celico, pri čemer je razdejanje in trpljenje postavljeno povsem v ospredje.

Infinity Ward skuša še drugače nagovarjati igralčev um. V kampanji je mogoče marsikaj prizadejati civilistom – ali pa ne, odvisno, kako se odločimo. Je ženska, ki sega v otroški voziček, napadalka, ki bo od tam privlekla orožje in nas ustrelila, ali je morda panična mati? Na koncu naloge dobimo oceno, ki jo lahko skušamo z nadaljnjim igranjem izboljšati, pri čemer lahko razmišljamo, da pravi vojaki niso deležni tega razkošja. Žrtve in razdejanje ostanejo, duša se ne zaceli. Je pa misije vredno vnovič preigrati tudi zaradi večplastne zasnove. Gnezdo sovražnikov lahko napademo po samurajsko ali pa se tiho prikrademo z nožem ali z ostrostrelsko puško.

Igral bom v večigralskem načinu

No, kakorkoli obrnemo, je osrednja dolgoročna draž vsakega Call of Dutyja spletni večigralski način, ki traja tedne, mesece, včasih celo leta. Internetno streljanje v novem MW-ju je prostrano in ambiciozno ter združuje stare obračune na manjših kartah v načinu battle royale, ki ga je prinesel Black Ops 4. Na eni strani so intimni obračuni dveh ekip s po dvema igralcema brez taktičnega zemljevida v načinu gunfight, na drugi strani pa zemeljsko bojevanje, v katerem po štiriinšestdeset igralcev sodeluje peš in z vozili. Ko se vmeša še posebno orožje v obliki raketnega napada, ki si ga priborimo z uspešnim udejstvovanjem, je občutek bojišča res fantastičen. Vmes je še kup drugih načinov, od kibernetskega napada, moštvenega do vedno popularnega dostavljanja bomb na določen kraj. A najbolj igrana načina bosta najverjetneje prav gunfight in ground war.

Najpomembnejši so hitri refleksi, pomembno pa je tudi taktično obnašanje v prostoru, ki upošteva vojaške manevre. V novi različici igre so nekoliko upočasnili premikanje, orožje pa ima več odsunka, tako da je izvajanje zaporednih strelov mnogo težje. In še nekaj je krasno – prvič doslej se zaradi crossplaya v istem okvirju merijo lastniki različic za PC, PS4 in Xbox One. Včasih so bila bojišča ločena, zdaj pa je svet eno samo veliko bojišče.

Preveri tudi