Piše se leto 2026. Medtem ko se na DARS-u in v vladnih palačah še vedno potijo od navdušenja ob risanju tretjega pasu na štajerski avtocesti in sanjajo o hektolitrih novega asfalta na isti, že stokrat prekopani trasi, imam neugoden občutek, da gledam ponovitev zelo slabe zgodovinske drame. To naše nacionalno navdušenje nad širitvijo avtoceste v času, ko tehnologija redefinira samo bistvo premikanja, je točno tako, kot da bi leta 2007, le dan po tem, ko je Steve Jobs svetu pokazal prvi iPhone, upravni odbor Nokie sklical krizni sestanek, na katerem bi z vso resnostjo in strateškim zanosom odločali, kako na fizično tipkovnico stlačiti še dve dodatni tipki za hitrejše tipkanje. Popolnoma zgrešeno bistvo, ki bo v učbenikih ekonomije služilo kot primer drage kratkovidnosti. Tretji pas avtoceste je pot nazaj v preteklost. Razložim zakaj!
