Zaostrovanje razmer na mednarodnih energetskih trgih znova pritiska na cene pogonskih goriv in energentov za ogrevanje. Po odločitvi Kitajske, da ustavi izvoz naftnih derivatov, ter ob nadaljnjih napetostih na Bližnjem vzhodu se naftni trgi soočajo z novo negotovostjo. Povprečna cena dizelskega goriva na evropskih servisih je že presegla dva evra za liter, hkrati pa se z novembrom napovedujejo podražitve ogrevanja tudi v Sloveniji.
Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer in novih potez največjih svetovnih uvoznic energentov se energetska negotovost znova seli na bencinske črpalke in v domače kurilnice. Kitajska, ki velja za največjo uvoznico surove nafte na svetu, je sprejela odločitev o ustavitvi izvoza naftnih derivatov. Ta ukrep je sprožil takojšnje reakcije na borzah, saj zmanjšanje ponudbe neposredno vpliva na evropski trg, ki je že tako pod pritiskom dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Dizel v Evropi že presega 2,20 evra
Podatki Evropske komisije kažejo, da je povprečna cena dizelskega goriva na evropskih bencinskih servisih narasla na rekordnih 2,24 evra za liter. To predstavlja 65-centrski dvig v primerjavi z obdobjem pred zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu. Sočasno je za približno 50 odstotkov dražje tudi kurilno olje v primerjavi s preteklim letom, kar neposredno vpliva na stroške gospodinjstev pred začetkom zime.
»Vsaka tovrstna informacija v teh težkih geopolitičnih časih je udarec na trgu. Volatilnost je že zdaj izjemno velika, dandanes pa je napoved cene nafte čez štirinajst dni praktično nemogoča,« je razmere na trgu komentiral nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Čeprav se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali se cena dizla lahko povzpne celo do meje treh evrov za liter, natančnih napovedi zaradi izjemne nihajnosti borznih cen trenutno ni mogoče podati. Slovenska vlada skuša nihanja ublažiti s prilagajanjem trošarin in predvidenim znižanjem stopnje DDV z 22 na 9,5 odstotka v okviru razvojnega zakona, vendar je učinek teh ukrepov odvisen od nadaljnjega dogajanja na svetovnih borzah.
Dvig cen zemeljskega plina in začetek visoke sezone pri elektriki
Razmere se zaostrujejo tudi pri ogrevanju na zemeljski plin, kjer pa so razmere med dobavitelji neenotne. Plinarna Maribor in Istrabenz Plini sta za gospodinjske odjemalce napovedala zvišanje cen za približno 0,7 centa na kilovatno uro z veljavnostjo od 1. novembra. Medtem Energetika Ljubljana sporoča, da bistvenih sprememb cen do novega leta ne pričakuje. Pri Petrolu medtem zagotavljajo, da imajo potrebne količine plina za prihajajočo kurilno sezono vnaprej zakupljene za obdobje dveh let.
Spremembam bodo izpostavljeni tudi odjemalci, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami. S 1. novembrom namreč stopa v veljavo visoka sezona pri obračunu omrežnine za električno energijo, kar bo vplivalo na končni znesek položnic. Distributerji električne energije ob tem opozarjajo uporabnike na previdnost pri sočasni uporabi večjih porabnikov:
- hkratno delovanje toplotnih črpalk, polnilnic za električna vozila, pečic in pralnih strojev povzroča visoke obremenitvene konice,
- te konice lahko neposredno vplivajo na višji obračun moči in s tem na končni znesek za omrežnino,
- ključni ukrep za nadzor nad stroški ostajata časovno zamikanje delovanja večjih porabnikov ter ustrezna izolacija objektov.
Energetski dobavitelji ob tem mirijo, da so dobave plina in elektrike za zimo zagotovljene ter da večjih motenj pri oskrbi ni pričakovati, končni stroški za potrošnike pa bodo v veliki meri odvisni od temperatur v prihodnjih mesecih in stabilnosti borznih trgov.
