Ko je Iran zaprl Hormuško ožino, je svet dihal skozi eno samo cev v puščavi. V četrtek ponoči so jo zadeli droni. Saudska Arabija je cevovod Petroline zaprla, Brent je preskočil 100 dolarjev, dizel v Sloveniji pa je že danes rekordno drag. In to je šele začetek zime. In ta bo draga in dolga.
Kaj se je zgodilo v Saudski Arabiji
Petroline, uradno cevovod Vzhod-Zahod (East-West Crude Oil Pipeline), je zgrajen leta 1981, dolg je 1200 kilometrov (746 milj) in povezuje naftna polja pri Abqaiqu na vzhodu države s pristaniščem Yanbu na Rdečem morju. Njegova največja zmogljivost je 7 milijonov sodov na dan. V normalnih časih je bil to varnostni ventil. Odkar je Iran ob začetku vojne dejansko zaprl Hormuško ožino, pa je postal glavna arterija: skozenj je teklo od 4 do 5 milijonov sodov dnevno, kar je približno 4 do 5 odstotkov svetovne oskrbe z nafto, poroča Al Jazeera.
V četrtek, 10. septembra, je več dronov zadelo črpalne postaje v regijah Rijad in Medina. Sateliti sistema NASA Firms so zaznali več velikih požarov in črne dimne stebre južno od Medine. Saudsko ministrstvo za energijo je v petek sporočilo, da je cevovod zaprlo "iz previdnostnih razlogov" in da je napad "povzročil več poškodovanih", piše The National. Droni so prileteli iz Iraka; iraška vlada je potrdila, da so vzleteli iz province Maysan, in odstavila vojaškega poveljnika. Saudijci so za zdaj odpovedali povračilnim ukrepom, a si "pridržujejo pravico do vseh potrebnih ukrepov". Diplomatsko rečeno: kladivo je na mizi.
Koliko časa bo cev suha
To je vprašanje za milijardo dolarjev, dobesedno. Po informacijah Bloomberga bodo popravila trajala od tri do pet tednov, morda z delnim obratovanjem vmes. Viri Al Jazeere govorijo o petih do šestih tednih. Ameriški energetski minister Chris Wright pravi, da pričakuje ponoven zagon "zelo kmalu", a datuma ne zna povedati, poroča UPI. Kdor je kdaj čakal na obrtnika, ve, kaj pomeni "zelo kmalu".
Težava je v zalogah. V Yanbuju je nafte za pet do sedem dni izvoza, še nekaj dni je parkirane v egiptovskih terminalih Ain Sukhna in Sidi Kerir. Potem je konec. Saudska proizvodnja je avgusta znašala le 6 milijonov sodov dnevno, lani septembra še okoli 10 milijonov. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ugotavlja, da je saudska oskrba padla na najnižjo raven v več kot treh desetletjih, svetovna ponudba pa se bo letos skrčila za 5,7 milijona sodov dnevno, kar je približno 6 odstotkov. Hormuška ožina, ki je pred vojno prepuščala več kot 20 milijonov sodov na dan, jih danes po ocenah le 6 do 9 milijonov.
Trg je odgovoril takoj: Brent nad 108 dolarjev
Cena nafte Brent je v ponedeljek za hip dosegla 110 dolarjev za sod, nato se je umirila pri 108,42 dolarja, kar je še vedno približno 4 odstotke več kot prejšnji teden. Ameriška WTI je poskočila na 103,37 dolarja. Samo prejšnji teden je Brent pridobil več kot 8 odstotkov, letos pa je dražji za več kot 75 odstotkov, navaja The National.
Analitiki ne olepšujejo. "Če se tako pomembna motnja nadaljuje, bo trg prisiljen nafto oceniti bistveno višje," pravi Ahmad Assiri iz Pepperstona. Rystad Energy dodaja, da mesečno zaprtje pomeni "veliko motnjo, ki zahteva obsežno prerazporeditev svetovnih naftnih tokov". IEA je opozorila, da bi lahko Brent ob nadaljnjem praznjenju zalog dosegel 150 dolarjev. Wood Mackenzie in Macquarie sta o 150 dolarjih govorila že marca, UBS o 120, Wood Mackenzie pa je takrat zapisal, da tudi 200 dolarjev "ni zunaj meja mogočega", povzema OilPrice.com. V ZDA je dizel v ponedeljek dosegel rekordnih 6,23 dolarja za galono, kar je približno 1,40 evra na liter, in to v državi, ki nafto črpa sama.
Foto: Jan Macarol / Aiart
Kaj to pomeni za slovensko črpalko
Od torka, 15. septembra, v Sloveniji veljajo nove regulirane cene: bencin 95 stane 1,728 evra, dizel 1,991 evra, kurilno olje pa 1,602 evra za liter. Dizel in kurilno olje sta na rekordu, poroča RTV Slovenija. Še 1. septembra je dizel stal 1,719 evra. V dveh tednih je torej podražil za 27 centov.
Še nekaj! Te cene so umetno znižane. Trošarina za dizel je že na minimumu, ki ga dovoljuje EU (0,33 evra na liter), od 28. julija do 28. septembra pa so goriva začasno oproščena okoljske dajatve in dajatve za emisije CO2. Brez tega bi dizel danes stal 2,206 evra, bencin 1,927 evra, kurilno olje pa 1,817 evra. Država je torej pod ceno že zdaj podložila vse, kar je imela. In modelske cene se računajo iz sedemdnevnih povprečij, kar pomeni, da se ponedeljkovih 110 dolarjev v današnjih cenah sploh še ne vidi.
Zdaj seštejte. Oprostitev dajatev poteče čez dva tedna. Cevovod bo suh vsaj mesec dni. Zaloge v Yanbuju zdržijo teden. Zima prinese kurilno sezono, ko dizel in kurilno olje tekmujeta za isto rafinerijsko kapaciteto. Če Brent zdrsne proti 150 dolarjem, kar IEA opisuje kot realen scenarij, se po naši oceni dizel do zime giblje med 2,3 in 2,5 evra za liter. Ne kot fantazija, ampak kot preprost seštevek cene surove nafte, tečaja in dajatev, ki jih bo država nekoč morala spet zaračunati. Leta 2022 smo se ustavili tik pod dvema evroma. Tokrat je motnja "dimenzijsko večja in resnična", kot so bankirji zapisali že spomladi.
Električni avto: nenadoma spet računica in ne ideologija
Tu pride ironija leta. Vsa razprava o električnih avtomobilih je zadnja leta potekala o subvencijah, dosegu in tem, ali bo evropska industrija preživela kitajsko. Nihče ni vprašal najbolj preprostega: kaj se zgodi, ko dizel stane toliko kot dobro vino.
Računica je banalna. Sodoben električni avto porabi približno 16 do 20 kWh na 100 km. Doma, po nočni tarifi, plačate okoli 20 centov za kilovatno uro, kar pomeni približno 3 do 4 evre na 100 kilometrov. Dizel, ki pri porabi 6 litrov stane 2 evra za liter, vas stane 12 evrov; pri 2,5 evra pa 15 evrov. Štirikratna razlika. Na 20.000 kilometrih letno je to več kot 2000 evrov razlike, in to še preden ste odprli kakršnokoli subvencijo. Tudi če polnite na javnem hitrem polnilcu po 50 ali 60 centov za kWh, ste še vedno pod ceno dizla. Elektrika iz evropskega omrežja seveda ni imuna na energetsko krizo, a jo vsaj ne pošiljajo skozi Hormuško ožino.
Ja, električni avto ima svoje muhe. Doseg pozimi pade, javni polnilci so včasih zasedeni ali pokvarjeni, cene polnjenja na avtocesti pa so ponekod naravnost predrzne. Vse to je res. Ampak strošek kilometra je edina številka, ki jo boste to zimo res čutili. In pri tej številki je električni avto trenutno edina zanesljiva stvar v vsem tem kaosu.
Foto: Jan Macarol / Aiart
Zaključek: cev v puščavi, račun v Ljubljani
Ko vse vire zložite skupaj, dobite podobno sliko. Bloomberg govori o tednih popravil, Al Jazeera o dnevih zalog, IEA o 150 dolarjih, Rystad o prerazporeditvi svetovnih tokov. Nihče ne govori o hitri rešitvi. Saudska Arabija je z zadržanostjo pokazala, da si nove fronte ne želi, a droni ne sprašujejo za mnenje. Vojna traja sedmi mesec, Hormuz je zaprt, edini obvoz pa gori.
Moje mnenje: dva evra za dizel so bili do včeraj psihološka meja. Danes so realnost, do zime pa bodo videti kot lepi stari časi. Pri 2,5 evra za liter avto z dizelskim motorjem ni več "pametna izbira za dolge poti", ampak luksuz, ki ga privoščite sebi enkrat na leto na dopustu. Električni avto, ki so ga mnogi še lani odpisali kot modno muho z državno podporo, se je čez noč spremenil v najbolj dolgočasno in najbolj pametno finančno odločitev na trgu. Ne zaradi ideologije. Zaradi cevi v puščavi, ki jo je zadel dron.
Če ste odlašali z nakupom, imate zdaj razlog. Če ste že kupili, pa imate to zimo pravico do rahlo samozadovoljnega nasmeha na parkirišču pred črpalko.
Galerija
Ekskluzivni vpogled
04Slik
Klikni na fotografijo za celozaslonski pogled in podrobnosti.
