Farmaceut uden bivirkninger

Kako si dober lekarnar pridobi zaupanje strank?

“Najboljše zdravilo” proti nezaupanju ljudi do lekarne in tudi do stroke same sta prijaznost in vljudnost. Lekarnar mora biti vedno pripravljen pomagati stranki in si vzeti čas, da lahko prisluhne težavi, zaradi katere je nekdo prišel po določeno zdravilo. Seveda je pri vsem tem obvezna odlična strokovna izobrazba, ki je podlaga, na kateri se lahko gradi zaupanje. Pri tem si pomagamo med seboj in tudi z zdravniki, če pride do kakšnih nejasnosti glede zdravil. Je pa res, da je zaupanje lažje vzpostaviti v manjšem kraju, kjer poznam veliko ljudi že kar nekaj let, pa čeprav samo na videz.

Koliko imen zdravil si more v povprečju zapomniti lekarnar?

Veliko. V lekarni jih je približno 4.000 in njihovo število se predvsem v zadnjih letih hitro povečuje, tako da je potrebno vsakodnevno slediti, katero zdravilo je dobilo svojo paralelo in kakšne so novosti. Imena teh si je preprosto potrebno zapomniti. Pri tem pomagata trening in izobraževanje, vendar postanejo s prakso imena domača. Ni pa mogoče v vsakem trenutku vedeti, kje se nahajajo vsi artikli in čemu služijo, za to se lahko vedno pogleda na seznam v lekarni.

Kaj pri priporočilu nekega zdravila daje prednost zdravilu: cena, kakovost ali marketinški prijem proizvajalca?

Vsekakor kakovost izdelka, saj smo večinoma vsi pripravljeni plačati nekaj več za kakovosten izdelek. Zdi se mi etično sporno priporočati nekomu določeno zdravilo zgolj zaradi odličnega marketinškega prijema proizvajalca. A običajno je marketinški prijem tisti, ki vpliva na prodajo zdravil v ročni prodaji. Tu mu lahko vsi pod – ležemo. Če določena oseba izdelek pozna, se sama odloči in se ne posvetuje s farmacevtom.

Je tudi v “aspirinu” kaj skrito?

Vsako zdravilo ima učinek, zaradi tega sploh je zdravilo. Pomembno je v kakšni meri učinkuje na težavo, zaradi katere ga jemljemo. Če je ta učinek veliko večji od tistih, ki jim pravimo stranski, je zdravilo v redu. Zdravila v ročni prodaji imajo tako majhne stranske učinke, da se jih ni treba bati, razen v primeru zelo velikih količin, če bi na primer prekoračili priporočeni odmerek za desetkrat. Največkrat sploh ni težava v stranskih učinkih, saj so ti majhni, ampak v medsebojnem kombiniranju zdravil. Tu so posledice lahko večje.

Ali resnično “za vsako bolezen rož’ca raste”?

Tega ne bi mogla trditi, še posebej ko pomislim na težke oziroma hude bolezni. Res pa je, da včasih pozitivno učinkujeta že nasmeh in čas, namenjena tej osebi.

Lekarne so na videz tako ogromne in polne škatlic. Kako se v resnici organizirate?

Vsaka lekarna je razdeljena po kategorijah. Da se lažje organiziramo in da delo poteka hitreje, so vsa zdravila razdeljena na tista na recept in na tista brez recepta. Ti dve kategoriji se delita potem na veliko skupin, kot so antibiotiki, anal – getiki itd. Organizirano mora biti tudi hranjenje zdravil, saj so nekatera takšna, ki se morajo hraniti v hladilniku do določene temperature.

Bi lahko rekli, da je v Sloveniji veliko hipohondrov, ki dnevno zahajajo v lekarno po zdravila?

Težko je govoriti za širše območje. K nam zahaja nekaj takšnih, ki zelo pogosto kupujejo zdravila, čeprav jih morda ne potrebujejo. Vsakokrat poskušamo z vprašanji o njihovih težavah preveriti, ali potrebujejo zdravilo. Za nekatere je jasno, da so težave namišljene in takšne poskušamo odvrniti od nakupa. Včasih nam uspe, vendar gre lahko ta oseba v drugo lekarno in tam kupi stvari. Pri nas smo v dveh primerih opozorili zdravnika in domače. Mislim, da to lahko zaleže, čeprav je oseba sama tista, ki se odloči za uporabo zdravil v ročni prodaji.

Sami raje priporočate čaje oz. naravna zdravila ali prava, farmacevtska zdravila?

Jaz uporabim čaje oziroma zdravila in preparate rastlinskega izvora, če je le mogoče. A s čaji ne moremo pozdraviti vsega. Ko resno zbolim, pač moram vzeti tudi zdravila. Včasih je mogoče kakšno bolezen preboleti brez zdravil, a potrebuje telo za to veliko več časa, kakor če se zdravimo z zdravili. Sicer pa tudi nekateri čaji spadajo med zdravila, ker močno učinkujejo in imajo lahko stranske učinke.

Se vam zdi, da ljudje dobro poznajo zdravila?

Rabijo veliko svetovanja, ko kupujejo zdravilo za določeno težavo? Veliko je takšnih, ki pridejo po zdravila zelo informirani in točno vedo, kaj bodo kupili. Veliko preberejo, saj je splošno zanimanje za zdravila in zdravje visoko. Vendar je vseeno potrebno ljudem svetovati pri različnih proizvodih že zaradi paralelnih zdravil ali novosti. Za nekatere stvari je izbira tako velika, da je zopet farmacevt tisti, ki lahko s strokovnim mnenjem pomaga pri izbiri zdravila. Na takšne lekarne, ki jih poznamo v Sloveniji, smo lahko zelo ponosni, saj za vsako zdravilo dobiš strokovno mnenje pri farmacevtu.

Zdravniki so znani po svoji “zdravniški pisavi”. Imate kdaj težave z razbiranjem receptov?

Seveda se zgodi, da je kdaj recept tako nečitljiv, da ne moreš biti gotov, za katero zdravilo gre. V takem primeru je potrebno poklicati zdravnika, ki je recept izdal, da pogleda v pacientovo kartoteko, katero zdravilo je predpisal. Zdravniki se na takšne klice v štiriindvajsetih letih niso nikoli odzvali z neodobravanjem. Pri zdravilih je potrebno biti previden in izdati le tista, za katera je stoodstotno gotovo, da so predpisana.

Kje pa radi razbirate jedilne liste oziroma gostinsko ponudbo?

Z družino se radi odpravimo v restavracijo Cubo v Ljubljani. Na morju je nad Izolo ostala še prijetna gostilnica Korte, v Ankaranu so nam namreč zaprli gostilno, v katero smo se večkrat odpravili na morske jedi. Prosti čas in dopust si organiziram tako, da vključuje celotno družino. Zadnja leta se poleti radi odpravimo v Turčijo.