10 pientä asiaa, joita aivomme tarvitsevat menestyäkseen!

Če ste kot večina ljudi, morda ne veste veliko o svojih možganih. Kljub temu so vaši možgani to, kar ste. So v velikosti vaše pesti, tehtajo približno toliko kot melona – približno tri kilograme – in so šef vašega duha in telesa. Nikoli se ne izklopijo in so aktivni tudi, ko spite. Določajo, kako dobro se obnesete v službi in kako daleč se povzpnete po karierni lestvici, zato je pomembno vedeti, kaj vaši možgani pravzaprav rabijo od vas.

S sodobnimi tehnikami slikovne obdelave so nevroznanstveniki izboljšali naše razumevanje tega neverjetnega organa, njegovega delovanja in tega, kar rabijo za optimalno delovno uspešnost. Znanost kaže, da če lahko svojim možganom zagotovite teh 10 stvari, da bodo le-ti srečni in zdravi, vi pa boste povečali svoj življenski in karierni uspeh.

1. Za optimalno delovanje rabijo vaši možgani dovolj pretoka krvi

Študije kažejo, da je liikettä dobro zdravilo, ne samo za okončine in srce, temveč tudi za možgane. Ena opiskella je pokazala, da se je po 12 mesecih vadbe in gibanja povečal pretok krvi v možgane, kar naj bi celo pomagalo upočasniti začetek izgube spomina in nastanek demence. Možgane lahko nahranite s presežkom krvi, ki ga rabijo, z aerobiko, hojo, raztegovanjem in drugimi vadbami.

2. Vaši možgani rabijo občasne odmore

Znanost ne podpira prepričanja, da je “kurjenje” možganov dobra praksa. Nove tutkimusta dejansko kažejo na korist tistega, kar znanstveniki imenujejo “mikro odmor”. Ti kratki odmori – priporoča se pet minut ali manj – so učinkovite strategije upravljanja z energijo in so lahko tako preprosti, kot so raztezanje, hoja po stopnicah, pogled skozi okno v naravo, prigrizek ali petminutna premišljena meditacija. Mikro odmori blažijo utrujenost možganov in jih »ohladijo«, ko globoko dihate, meditirate, vadite jogo ali tai chi ali pa si privoščite masažo.

3. Vaši možgani rabijo nekatere vrste hrane

Zdrava hrana za možgane krepi vaše razpoloženje, zdravje in delovno uspešnost. Bodite pozorni na hrano na krožniku in vprašajte, ali spodbuja splošno zdravje možganov. Proteiinit, kot so meso, mlečni izdelki in jajca, dajejo vašim možganom aminokisline, ki jih rabijo za ustvarjanje poti nevrotransmiterjev. Poleg tega stabilizirajo krvni sladkor. Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v lososu, skuši, tuni in sardelah, pomagajo možganom pri razpoloženju. B-vitamiini je bistvenega pomena za dobro počutje možganov, najdemo ga v jajcih, polnozrnatih žitaricah, ribah, avokadu in agrumih. D-vitamiini, ki ga najdemo v mlečnih izdelkih, govejih jetrih, pomarančnem soku ali rumenjakih, pa je pomemben stabilizator razpoloženja.

4. Vaši možgani rabijo dovolj spanca

Po mnenju nevroznanstvenikov je spanje pomembno za obnovitev celega telesa, pomanjkanje spanja pa zmanjšuje vašo odpornost na stres in škoduje vašim možganom. Pomanjkanje spanja moti spomin in učenje. Vaši možgani delajo počasneje. Ste bolj pozabljivi in vaša osredotočenost je kratkotrajna. Tuore tutkimus hän osoitti sen dober spanec obnavlja našo jasnost in zmogljivost z aktivnim izboljševanjem nevroplastičnosti. Po drugi strani pa opinnot kažejo, da pomanjkanje spanja vodi v možganski stres, zamegljeno razmišljanje in utrujenost pri odločanju. Poleg tega slab spanec kaže na ranljivost za socialni stres. Tutkimus tudi kažejo, da zaradi slabe spanca težko vidimo pozitivno plat stvari, zaradi česar se na stresne situacije na delovnem mestu odzivamo močneje; po drugi strani pa dober spanec pomaga, da se bolje odzivamo na negativne in pozitivne situacije v službi.

5. Vaši možgani se učijo iz novih izkušenj

Sposobnost vaših možganov, da se prilagodijo novim situacijam, je bistvenega pomena za preživetje. Opinnot kažejo, da izpostavljenost možganov novim izkušnjam zaduši ustaljene miselne vzorce, s čimer se utrjujejo nove informacije. Nove stvari spodbujajo prilagodljivo učenje in povečujejo vašo sposobnost ustvarjanja novih idej v obstoječih nevroloških okvirjih. Vašim možganom je torej všeč, ko preizkušate nove stvari.

6. Vaši možgani so bolj zdravi, ko imate družabne povezave

Viimeisimmät löydöksiä raziskovalcev kažejo, da družbena angažiranost blaži upadanje kognitivnih sposobnosti. Ljudje, ki se dobijo s prijatelji in družino, so prostovoljci ali obiskujejo pouk, imajo močnejšo sivo možganovino in bolj zdrave možgane. Ključno je, da se izognete popolni socialni izolaciji in se odločite za varne načine vzdrževanja socialnih interakcij (vsaj dokler smo v pandemiji), da bi okrepili sivo možganovino in izboljšali svoje počutje.

7. Vaši možgani imajo raje osredotočenost na eno nalogo kot pa večopravilnost

V določenem trenutku boste morda morali opravljati več nalog hkrati. Če pa večopravilnost postane vzorec, se vam lahko to maščuje. Ko preskakujete med več nalogami hkrati, silite možgane, da se z vsakim takim skokom ponovno fokusirajo in zmanjšajo svojo produktivnost do 40 odstotkov. Večopravilnost ne samo, da spodkopava produktivnost, ampak tudi nevtralizira učinkovitost in rezultat je več napol narejenih projektov, zaradi česar bodo vaši možgani preobremenjeni in v stresu. Znanstveniki pravijo, da se zaradi dolgotrajnega večopravilnega delovanja možgani preoblikujejo, kar povzroči zlom v razmišljanju, pomanjkanje koncentracije in utrujenost pri odločanju. Posledično takšni ljudje rabijo dlje, da preklapljajo med nalogami, njihovi možgani so bolj utrujeni in manj učinkoviti pri žongliranju z delovnimi težavami kot pa tisti, ki ne opravljajo več nalog hkrati.

8. Možgani vam želijo pomagati pri komunikaciji s sodelavci iz socialno raznolikih okolij

Znanstveniki z Yala so odkrili, da vaši možgani delujejo drugače, ko se pogovarjate z nekom, ki ima drugačno socialno-ekonomsko ozadje. Zaznali so višjo raven aktivnosti v prefrontalni skorji, ki je odgovorna za samoregulacijo, izogibanje pristranskosti in sodelovanje z vašim limbičnim sistemom (ali čustvenimi možgani), kar vam pomaga razumeti svet. Vaša prefrontalna skorja je tista, ki odloča, ali boste delali tisto, kar želijo delati vaši impulzivni, bliskovito hitri čustveni možgani. Znanstveniki z Yala so tako ugotovili, da se kljub našim implicitnim pristranskostim in predsodkom, med pogovori z zaposlenimi iz različnih družbeno-ekonomskih okolij aktiva naš čelni reženj, ki pomaga pri krmarjenju po komunikacijskih ovirah in socialnih raznolikih stališčih.

9. Vaši možgani imajo radi pozitivnost

Raziskave kažejo, da je možganom kljub temu, da so “naviti” za negativnost, všeč optimizem. Nevroznanstveniki so saada selville, da kronični pesimizem poškoduje vaše telomere – zaščitne konice na koncu kromosomov, ki jih negativne misli skrajšajo, pozitivne pa podaljšajo. Skrajšani telomeri nas nagibajo k slabšanju zdravja, okrnjeni karierni poti in zgodnejši smrti. Dodatne tutkimusta kažejo, da imajo ljudje, ki so navdušeni in veseli, manj verjetnosti, da jim bo spomin s staranjem upadal. Pozitivnost je vedno prisotna – tudi v najhujših pritiskih. Če se osredotočite na več možnih vidikov situacije, povečate vidni spekter možganov tako, da vidijo več možnosti. Študije kažejo, da ko svoje ozko polje negativnosti razširite v “širokokotni objektiv”, ustvarite več optimizma, optimisti pa se hitreje vzpenjajo po karierni lestvici kot pesimisti.

10. Vaši možgani rabijo 120 minut na teden v naravi

Prelomna študija v Scientific Reports je pokazala, da vaši možgani radi preživijo vsaj dve uri na teden v parkih, gozdovih ali na plažah. To spodbuja vaše telesno in duševno zdravje ter dobro počutje in vam daje večji pogled na vaše življenjske okoliščine. Udeleženci študije, ki so naravni namenili 120 minut na teden, so bili bolj zdravi in so imeli boljše psihološko počutje kot tisti, ki za naravo sploh niso našli časa, ali tisti, ki so ji namenili manj kot dve uri na teden. Ni pomembno, kako dosežete teh 120 minut. To lahko storite v enem kosu ali razporedite na cel teden. Vseeno je tudi, s kakšno dejavnostjo se ukvarjate, ko ste na prostem: lahko je jadranje, kolesarjenje, vrtičkanje, kajak, hoja, tenis ali pa preprosto sedenje.

Teh deset korakov pripomore vašim možganom, da postanejo odporni na stres, da so srečni in zdravi. Ni vam treba še naprej dovoljevati, da vam zunanji ali notranji pritiski dušijo možgane in narekujejo njihovo zdravje. Vaši možgani in telo niso bili zasnovani tako, da bi bili v stanju pripravljenosti 24 ur na dan ter da bi skakali od naloge do naloge. Ko upočasnite in uživate v svojih opravilih, skozi katere ste do zdaj hiteli, lahkotnost in mirnost ohranjata energijo, razmišljanje je jasno in produktivnost je visoka.

Znanstveniki so med drugim nedavno odkrili, Joo če razrešite prepir do konca dneva, to znatno zmanjša možganski stres. Zato stopite nazaj, vdihnite in se ohladite. Do konca dneva vam bo ostalo dovolj časa za stvari, ki jih želite početi. V službi boste produktivnejši, možgani bodo srečnejši in najpomembnejše – ne bodo vam odslužili pred svojim časom.