Monet tutkimukset yrittävät selvittää, kuinka musiikki vaikuttaa ihmismieleen. Esimerkiksi miksi eri ihmiset pitävät erilaisista musiikista ja mikä aktivoi kehomme sitä kuunnellessamme.
Ljudje se rodijo s sposobnostjo razlikovanja med glasbo in hrupom. Naši možgani imajo dejansko različne poti za obdelavo različnih delov glasbe, vključno z višino, melodijo, ritmom in tempom. Hitra glasba lahko dejansko poveča vaš srčni utrip, dihanje in krvni tlak, medtem ko počasnejša glasba ponavadi povzroči nasproten učinek.
Čeprav učinki glasbe na ljudi niso popolnoma razumljeni, so študije pokazale, da ko slišite glasbo po svojem okusu, možgani sprostijo dopamin, ki pozitivno vpliva na razpoloženje. Zaradi glasbe lahko čutimo močna čustva, kot so veselje, žalost ali strah. Po mnenju nekaterih raziskovalcev ima lahko glasba celo moč, da izboljša naše zdravje in počutje.
Kuva: Andrea Piacquadio/Pexels
Študije kažejo, da ima lahko poslušanje glasbe naslednje pozitivne učinke na zdravje.
- Izboljša razpoloženje saj poslušanje glasbe koristi splošnemu počutju, pomaga uravnavati čustva, ustvarja srečo in sprostitev v vsakdanjem življenju.
- Zmanjšuje tesnobo.
- Izboljša aerobno vadbo, poveča mentalno in fizično stimulacijo ter poveča uspešnost
- Ponavljajoči elementi ritma in melodije pomagajo našim možganom oblikovati vzorce, ki izboljšujejo spomin.
- Glasba pomaga ljudem tudi po operaciji, saj se s poslušanjem zmanjšuje postoperativna in kronična bolečina.
- Glasbena terapija naj bi pomagala tudi pri izboljšanju komunikacije, izražanju občutkov, kot so strah in osamljenost.
Glasba je preprosto sila, ki je ni mogoče razložiti. Zamoti naše “glave” in zaradi tega občutimo čustva, ki vplivajo na naše telo.
