Indijanska teorija obstoja: vse stvari imajo svoj namen!

"Šele ko bo zadnje drevo umrlo, ko bo zadnja reka zastrupljena in zadnja riba ulovljena, bomo spoznali, da ne moremo jesti denarja." - Indijanski pregovor

Modrosti Indijancev so brezčasni zapisi, ki bi si jih morali večkrat prebrati. Nekaj izmed njih je zapisanih tukaj.

Dobro ravnajte z Zemljo, niso vam je dali vaši starši, dana vam je na posojo s strani vaših otrok. Zemlje ne podedujete od vaših prednikov, ampak si jo izposodite od vaših otrok. – Stari indijanski pregovor

Vse stvari na svetu imajo svoj namen, vsaka bolezen in rastlina, ki jo pozdravi, in ​​vsak človek s svojim namenom. To je indijanska teorija obstoja. – Žalujoča golobica, Salish (1888-1936)

Kaj je življenje? To je utrip svizca v noči. To je dih bivolov v zimskem mrazu. Je majhna srna, ki hiti čez travo in izgine ob sončnem zahodu. – Črna noga

Vse na svetu je v parih. Na lastne oči vidimo dve stvari, kaj je lepo in kaj grdo. Imamo desno roko, ki udarja in dela zlo, in levo roko, ki je bližje srcu, polna dobrote. Ena noga nas lahko vodi po slabi poti, druga po dobri. Vse na svetu je v parih. – Orel

Vse, kar počne Indijanec, je v krogu, in to zato, ker moč sveta vedno deluje v krogih. Nebo je okroglo, slišal sem, da je tudi Zemlja okrogla in tako so tudi vse zvezde. Veter, ko je najmočnejši, se zavrti. Ptice gradijo gnezda v krogih, ker je njihova vera enaka naši. Tudi letni časi v svoji izmeni tvorijo velik krog in se vedno vrnejo tja, kjer so bili. Človekovo življenje je krog od otroštva do otroštva. In tako je z vsem, v čemer se premika moč. – Black Moose, Oglala Sioux

Zaščititi moramo gozdove za svoje otroke, vnuke in otroke, ki se šele rodijo. Gozdove moramo varovati za tiste, ki ne znajo govoriti sami, za ptice, živali, ribe in drevesa. – Qwatsinas

Če se pogovarjate z živalmi, se bodo tudi one pogovarjale z vami in spoznali boste drug drugega. Če ne govorite z njimi, jih ne boste poznali. Tega, kar ne poznaš, te plaši. Ko se nekdo boji, uničuje. – poglavar Dan George

Vse, kar počne Indijanec, je v krogu, in to zato, ker moč sveta vedno deluje v krogih.
Vse, kar počne Indijanec, je v krogu, in to zato, ker moč sveta vedno deluje v krogih.

V srcih vseh nas je skrita cesta, po kateri redko potujemo, in ki vodi v neznani, skrivni kraj. Staroselci so res ljubili Zemljo in so sedeli na njej ter počivali z občutkom, da so blizu materinske moči. Na Zemlji so postavili svoje šotore in oltarje iz zemlje. Zemlja je pomirjala, okrepila, očistila in zacelila. Zato stari Indijanec še vedno sedi na Zemlji, ne vstane in se ne loči od svojih življenjskih sil. Zanj sedeti ali ležati na Zemlji pomeni, da lahko razmišlja globlje in se počuti močnega. Da lahko prodre v skrivnosti življenja in pride v tesnejši odnos z življenjem okoli sebe. – poglavar Stoječi medved, Oglala Sioux

Veliki Duh je v vseh stvareh, on je v zraku, ki ga dihamo. Veliki Duh je naš oče, Zemlja pa naša mati. Ona nas hrani in vse, kar damo vanjo, nam vrne. – Veliki grom

Belci niso nikoli skrbeli za zemljo ali pa za jelena, medveda. Ko Indijanci ubijamo za meso, pojemo vse. Ko iz zemlje izvlečemo plodove s koreninami, naredimo majhne luknje. Ko gradimo hiše, naredimo majhne luknje. Z dreves stresemo želod in storže. Ne posekamo živih dreves. Uporabljamo le suh les. In belci uničujejo tla, posekajo drevesa, pobijejo vse. Drevo pravi: “Ne! V bolečinah sem. Ne poškoduj me.” Posekajo ga. Zato jih duh Zemlje sovraži. – Wintu

Prepričani smo, da je ljubezen do posedovanja slabost, ki jo je treba premagati. Ona privlači materialni del in če bo to dovoljeno, bo sčasoma moteno človekovo duhovno ravnovesje. Zato se morajo otroci že zgodaj naučiti lepote dajanja. Naučiti jih je treba, da bodo dali tisto, kar imajo najraje, da bodo lahko čutili veselje ob dajanju. – Ohiyesa, Wahpeton Santee Sioux

Enkrat sem bil v Viktoriji in sem videl zelo veliko hišo. Povedali so mi, da gre za banko in da so belci tam dali svoj denar v hrambo in da imajo sčasoma od tega koristi. Indijanci nimamo takšnih bank, toda ko imamo veliko denarja ali odej, jih damo drugim Indijancem in sčasoma jim to koristi, naša srca pa se počutijo dobro. Naš način dajanja je naša banka. – poglavar Maquinna, Nootka

Modra zgodba za konec

Nekega večera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnuku o bitki, ki se dogaja znotraj nas. Rekel je:“Vnuk moj, ta bitka stalno poteka med dvema volkovoma znotraj vseh nas. Eden je hudoben. Jezen je, nevoščljiv, ljubosumen, žalosten, veliko obžaluje, pohlepen, aroganten, samopomilujoč, kriv, zamerljiv, ima občutek manjvrednosti, laže, je lažno ponosen, ima občutek večvrednosti in je egoističen. Drugi pa je dober. Vesel, miren, ljubeč, upajoč, spokojen, usmiljen, prijazen, dobronameren, empatičen, radodaren, resnicoljuben, sočuten in zaupa.” Vnuček razmišljain vpraša dedka: “Kateri volk pa zmaga?” Dedek preprosto odgovori:” Tisti, ki ga hraniš.”

Prelistaj našo revijo

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!

Več zgodb
Je to najlepše dekle na svetu? Čudovita avstralsko-sudanska manekenka, ki je videti kot živa barbika