Grozljivke že vse od svojih začetkov uporabljajo zanimive pristope, s katerimi prestrašijo ljudi. Seveda se vse začne pri sliki in zvoku, toda tehnike se spreminjajo glede na režiserje in čas, v katerem je film nastal.
Tako je že v filmu Them! (1954) zvok orjaških insektov pognal strah v kosti gledalcev, še preden so ti sploh videli omenjene pošasti. V drugi izvedbi Invazije tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1978) je režiser Philip Kaufman s pomočjo glasbene podlage in posebnih zvočnih učinkov, ki jih je snoval z umetnikom Benjaminom A. Burttom, ustvaril prizor rojevanja vesoljcev, ki je postal še toliko bolj strašen.
Invazija tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1978):
To je mogoče prepoznati tudi v filmih Johna Carpenterja, ki je že v Noči čarovnic (Halloween, 1978) uporabil prepoznavno glasbeno podlago, ki je bila ustvarjena s pomočjo sintesajzerjev. Podobne trende lahko opazimo tudi v nekaterih drugih njegovih filmih, kot sta Megla (The Fog, 1980) in Napad na policijsko postajo (Assault on Precinct 13, 1976). Pri Noči čarovnic je mogoče opaziti tudi gibanje kamere, ki mirno ujame duh mirnega predmestja in da občutek, kot da ga nekdo na skrivaj opazuje. To je pomešano z mnogimi posnetki iz perspektive morilca, kar doda še dodaten občutek nemira med ogledom filma.
Noč čarovnic (Halloween, 1978):
Povsem obratna pa je situacija pri Osmem potniku (Alien, 1979) Ridleyja Scotta. Ta je minimiziral uporabo glasbe in se zanašal na tovarniške zvoke, ki so se lepo zlili s scenografijo filma. Hkrati je tudi uspešno prenesel temo tišine, ki jo lahko povežemo z vesoljem in tudi udarnim promocijskim citatom filma: ”V vesolju te nihče ne sliši kričati.”
Osmi potnik (Alien, 1979):
Mnogi filmi pa ne združijo zvoka in slike v povsem naravnem slogu. Pod kožo (Under the Skin, 2013) je lep primer tega, saj je režiser Jonathan Glazer ob pojavi prelepe Scarlett Johansson povsem zapeljal gledalce, a hkrati je te podobe pospremil z daljšimi kadri in neobičajnimi zvočnimi učinki, ki jih spremi prav posebna glasbena podlaga skladateljice Mice Levi.
Pod kožo (Under the Skin, 2013):
Čeprav so grozljivke nemalokrat podcenjene, se v mnogih filmih skriva umetnost, ki presega poceni trike, kot je tisti, ko mačka nenadoma skoči glavnemu junaku pred obraz in prestraši tako njega kot gledalca.
