Trgovci so namazani z vsemi "žavbami" in imajo psihologijo potrošnika v mezincu. Če so bili mojstri zapeljevanja že v času pred krizo, pa jih je ta prisilila, da so za lastno preživetje veščino izpilili do perfekcije. Z domiselnimi in pretkanimi zvijačami pa tudi precej umazanimi triki nas tako lovijo na svoje trnke v kalni vodi kapitalizma. In ne delajmo si utvar, v trgovinah stvari niso razporejene po naključju, ker naključij v trgovinah ni. Boste videli.
첫번째 zvijača na nas preži že zunaj trgovine. Bleščeči 비문 in drugo oglaševalsko ‘okrasje’ kot Sirene vabijo potrošnika v svoje nedrje. In ja, v trgovino greste morda zaradi ene ali dveh stvari. A ljudje med policami nismo tako disciplinirani, kot bi si morda želeli, kar trgovci še predobro vedo.
Kdo bo prej popustil? Vi ali datum do katerega popust traja?
Nakupovalni voziček je bil tako naravnost briljanten izum in seveda ‘zapakiran’ na način, da izpade kot pridobitev za kupca, ko pa je v resnici voda na mlin trgovcem. Koliko bi namreč sicer odnesli, če bi morali stvari prenašati v rokah? Gotovo bi bili pri nakupovanju bolj preudarni. Da tega, kako se je voziček v zadnjih desetletjih ‘zapustil’ oz. zredil, sploh ne omenjam.
Sedaj pa poglejte, če ste se tudi sami že ujeli v katero izmed naslednjih 16 trgovskih ‘zank’.
Napisi kot je »Razprodaja« in vsi pridevniki s katerimi je “okrancljana” zvabijo kupca v trgovino, kjer pa po vsej verjetnosti nato kupi izdelek, ki sploh ni del razprodaje.
Ste opazili kako so vsi produkti v trgovinah lahko dostopni. Nič čudnega, če pa psihologija za dotikom izdelka pravi, da ta izjemno poveča verjetnost nakupa.
Pisanost izbire ni zgolj v številu produktov. Pisanost oz. izbira barv ima namreč skoraj tako pomembno vlogo kot širina ponudbe, zato tudi barve niso nedolžne ovčice. Ljudi v trgovino zvabijo topli odtenki rdeče, oranžne in rumene, medtem ko se znotraj barvna skala zamenja, saj sta modra in zelena tisti, ki spodbujata da zapravimo (pre)več.
Vse kar si trgovec zares želi prodati nič hudega slutečemu kupcu je na višini oči. Trgovski ‘favoriti’ pa se skrivajo čisto na koncu poličnega ‘hodnika’.
Obstaja seveda tudi višina za otroke. Tam trgovci hranijo igrače, osladkane kosmiče, bonbone, skratka vse, kar starši ne bi radi da njihovi malčki vidijo. Otročje lahek trik za trgovce in gotovo še en kapitalistični udarec pod pasom.
Kartica zvestobe seveda ima pluse za kupca, a kot vsaka medalja, ki vam jo podeli trgovec, ima tudi ta dve plati. Navidezne ugodnosti zameglijo vašo presojo do te mere, da trgovski znamki na stežaj odprete vrata v vaše nakupovalne navade, kar vas dela še bolj ranljive za njihove zvijače.
Hipermarketi mlečne izdelke in druge pomembne prehrambene izdelke skrivajo na samem začelju trgovine in tako prisilijo potrošnika, da vedno skozi skoraj ves kapitalističen “križev pot”, ki ga sestavljajo “oddelek delikatese”, “oddelek sladkarij” ,”oddelek pijač”, itd.
Pekovsko pecivo in rože so posajene blizu vhoda trgovine saj njihov privlačen vonj aktivira žleze slinavke, ter tako preži na lahke tarče, ljudi, ki so žrtve svoje nakupovalne vročekrvnosti- impulzivnega nakupovanja.
Nakupovalni voziček. Kot smo že omenili- volk v ovčji koži že od leta 1938 naprej. Pa še zdaj ga večina ni razkrinkala. Zaradi njega namreč kupujemo več kot bi sicer. »Volk sit in kapitalizem cel« bi lahko rekli.
Turbo kapitalizem se napaja tudi s počasnostjo in spokojnostjo. Imate radi prijetno in umirjeno glasbo, ko krmarite med izdelki? Če da, potem se bo to spremenilo ko boste spoznali, da posledično zaradi manj stresa zapravite več kot bi sicer. In če nas glasna glasba žene iz trgovine, pa to po študijah sodeč presenetljivo ne vpliva na prodajo. ‘Bogastvo’ aranžmaja klasične glasbe pa vas vodi v nakupe, ki bodo lahko stali celo premoženje. Ja, za virtuozi kot so Beethoven in Mozart se skriva prodajni virtuoz.
Razprodaje ne le flirtajo s kupcem in ga vabijo v nevarne denarne vode, rok trajanja ustvarja lažen občutek nujnosti po nakupu. Take afere se redko končajo dobro.
Kvadratura trgovine je še kako pomembna. V natrpanih trgovinah ljudje zaradi neugodja zapravijo manj časa in posledično tudi manj denarja. Večja kot je prostornina v trgovini, večja je prostornina želje kupca po nakupu izdelka.
Ko enkrat zakorakamo v “hodnik'” obdan s policami, moramo prečkati celega, če želimo nato v drugega. Nobenih bližnjic, nešteto skušnjav.
Večina trgovin vodi stranko od leve proti desni. To, združuje dejstvo, da vozimo po desni in da nas je večina desničarjev. Večja verjetnost je, da bomo kupovali stvari, ki so na desni strani “hodnika”. In kje so dražji izdelki? Dvakrat lahko ugibate.
Najbolj profitabilen del trgovine je tisti okoli blagajne. Ko že mislite, da ste ven iz hudega, vas za rokav pocukajo žvečilni gumiji, revije, sladkarije, cigarete, itd. Pravijo, da je zadnji kilometer najtežji. In ljudje tu nasedajo, kot po tekočem traku. Zato ima ta vedno tudi tako dolgo vrsto izdelkov, ki se pomikajo na njem, in veliko se jih šele v zadnjem hipu znajde na »guest listi« (beri računu) za ‘vstop’ v vrečko.
Da nakupovanje ni zgolj potovanje od želenega izdelka do blagajne, poskrbijo degustacije, ki nas upočasnijo in naredijo sila ranljive za nakup, ki ga sploh niste imeli namena opraviti ali za katerega prej sploh niste vedeli, da obstaja.
