Naloga izobraževalnih sistemov je doseči visoke akademske rezultate in poskrbeti za osebno rast otrok – ne glede na to, kje se šolate, morate imeti v mislih, da na vaše izobraževanje vplivata kultura in miselnost države, kar pove, da nekateri sistemi otroka lahko zelo omejujejo, drugi pa mu pomagajo preseči lastna pričakovanja. Kateri so najuspešnejši šolski sistemi na svetu?
Šolski sistem v Sloveniji se sestoji iz primarnega (osnovnošolsko izobraževanje), sekundarnega (srednješolsko izobraževanje) in terciarnega (višješolsko in visokošolsko izobraževanje) izobraževanja. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno, odločitev o tem, ali bo posameznik nadaljeval s srednjo šolo ali študijem, je osebna. V tem kontekstu nekateri strokovnjaki že več let opozarjajo, da naj bi bil takšen sistem izobraževanja “slab” (mišljeno predvsem na kurikulum in način ocenjevanja) – otroci naj bi bili preobremenjeni, poudarek naj bi bil na posredovanju učne snovi in ne na komunikaciji, preko katere naj bi otrok pridobil spretnosti.
Zgornji pomisleki gotovo odpirajo nekatera pomembna vprašanja, s katerimi so se v drugih državah ukvarjali že več let nazaj – in prišli so do zaključka, da otroci potrebujejo več kot le sedenje v klopeh, prepisovanje s table in opravljanje domačih nalog. Težko je trditi, da na tem svetu obstaja popoln izobraževalni sistem, a lahko rečemo, tako kažejo nekateri podatki, da obstajajo nekatere države, ki so z drugačnimi pristopi dosegle in še danes dosegajo izjemne akademske rezultate.
Spletna stran The world university ranking je tudi letos opravila pregled več tisoč šol – analizirali so udeležbo, razvoj in kakovost izobraževalnega sistema v različnih državah –, da bi ugotovili, kateri so najuspešnejši šolski sistemi na svetu.
Najuspešnejši šolski sistemi na svetu:
Med 10 najboljših držav se je znašlo šest evropskih držav, dve severnoameriški in ena azijska ter Avstralija. Odločili smo se, da vam predstavimo 3 sisteme po našem izboru, iz katerih se lahko tudi vi (četudi ste morda zaključili uradno izobraževalno pot) veliko naučite. Na nas so pustili izjemen vtis!
9. Japonska
8. Švedska
7. Švica
6. Avstralija
5. Francija
4. Nemčija
3. Kanada
2. Združene države Amerike
1. Združeno kraljestvo
Japonska
Poudarek na razvijanju osebnosti
Kdor je obiskal Japonsko ali govoril z domačini, ve, da veljajo Japonci za vljudne ljudi z manirami. Japonska kultura namreč daje izjemno velik poudarek na razvijanje osebnosti, preden se otrok osredotoči na tradicionalno izobraževanje z uradnimi testi.
Prva leta šolanja se otroci učijo o spoštovanju, pravičnosti, sočutju, samokontroli, odločnosti in radodarnosti, ki bi morali postati del njihove narave, kot tudi razlikovanju dobrega od slabega. Medtem ko številne šole zaposlujejo hišnike in čistilke, na Japonskem učilnice, hodnike, kavarne in stranišča domnevno pospravljajo učenci sami. Na tak način skrbijo za red in se učijo, kako pomembna je čistoča, hkrati pa takšna opravila spodbujajo timsko delo med sošolci in zavedanje, da je vsako delo spoštovano.
Finska
Manj je več
Tudi Finska je deležna velikega uspeha, ko gre za izobraževalni sistem, ki pri njih temelji na načelu “manj je več”. Učitelji na Finskem domnevno porabijo približno 600 ur za klasični pouk v učilnici – prednost takšnega poučevanja je v tem, da lahko učitelji vložijo več časa v poklicni razvoj, kar posledično vpliva na izboljšano kakovost predavanja, ne količino. Takšen sistem naj ne bi prinašal le dobrobiti za otroke, ampak tudi za učiteljsko osebje.
Finska (in druge skandinavske države) naj bi prednost dajale zunanjim aktivnostim – otroci na Finskem porabijo ogromno časa za raziskovanje in igranje, ki naj bi bila sestavni del učenja, ki je prav tako pomemben kot okolje v učilnici. Poleg pozitivnih lastnosti, ki jih ima preživljanje časa na prostem na telo, jim pomaga tudi pri doseganju lastne sreče.
Nemčija
Ni primerjanja med šolami
Nacionalni preizkusi znanja se v različnih državah po svetu ponavadi uporabljajo za primerjavo dosežkov različnih šol, kar lahko posledično vpliva na uspešnost otrok. V Nemčiji se ligaške tabele ne objavljajo, kar pomeni, da šole nenehno skrbijo za svoj ugled in so zato manj usmerjene v dosego cilja (npr. prvega mesta).
Nemške šole naj bi zagotavljale svobodo učiteljev in učencev, ker na tak način želijo zmanjšati zaviranje ustvarjalnosti – s tem prispevajo k temu, da se učitelji in učenci osredotočijo na izobraževalni proces, ne na rezultate, kar posledično omogoča manjši pritisk in prijetenši pristop k učenju.
Ste tudi sami zasledili kakšen šolski sistem, ki je na vas pustil vtis? Potem nam zaupajte v komentarju!
