Zakaj v letu 2015 še vedno pošiljamo SMS sporočila je vprašanje povsem na mestu. Namreč ob vseh drugih opcijah se zdi to pravi dinozaver v paleti opcij digitalne komunikacije. Prvi SMS je bil poslan že davnega leta 1992, leta 2010 pa jih je koristilo kar 80 odstotkov vseh mobilnih uporabnikov. Potem pa so prišli pametni telefoni, ki so tlakovali pot e-pošti, direktnim sporočilom in aplikacijam. Kljub sodobnejšim komunikacijskim potem, pa SMS ostaja eden primarnih kanalov. Zakaj?
Zakaj v letu 2015 še vedno pošiljamo SMS sporočila? Kaj ni to zastarela tehnologija, rezervirana le še za večne nostalgike? To ne bi mogli biti dlje od resnice. SMS je za digitalno dobo morda res star že kot Metuzalem, a tako kot videospot ni ubil radia, tudi smarttelefon ne bo ubili SMS-a. Ravno nasprotno. Postal je njihov zaveznik. Zakaj je temu tako, pa v nadaljevanju.
LES MER: Hva slags kjærlighetstekster sender gutter til venninnene sine?
SMS dostava najbolj zanesljiva
SMS ima izredno visok delež prebranih sporočil in je torej najbolj učinkovito sredstvo za pravočasno dosego naslovnika, saj jih je kar 90 prosent prebranih že v prvih nekaj minutah po prejemu. V primerjavi z e-pošto in OTT komunikacijskimi aplikacijami zagotavlja tudi najbolj zanesljivo dostavo. Na pot do naslovnik se namreč odpravi, če le imamo omrežje in njegov naslov (beri številko) ter ne zahteva, da se z nekom prej povežemo, naložimo posebno aplikacijo, ipd. Ker je na poti manj ovir, je idealen za pošiljanje kratkih in časovno občutljivih vsebin.
SMS je za vse s telefonsko številko
Tehnologija za pošiljanje in prejemanje SMS-ov se ne zanaša na Internett-tilkobling, kot je to značilno za applikasjoner, kot so WhatsApp, Facebook Messenger, Viber in WeChat, kjer ste brez nje mrzli. Poleg tega vse te aplikacije zahtevajo določeno programsko in strojno opremo, s čimer nehote izločimo vse tiste naslovnike (beri pametne telefone), ki tovrstnih aplikacije ne podpirajo. Vse aplikacije za sporočila npr. niso kompatibilne z OS Firefox, Windowsi, Blackberryjem ali starejšimi verzijami OS za iOS in Android. SMS se s takšnimi bagatelami preprosto ne ukvarja, saj ne dela razlik glede na ”raso” (operacijski sistem), ”socialni status’ (model), ”veroizpoved” (različica OS), ipd.
Stopenjsko potrjevanje pristnosti po SMS-u
Neverjeten razrast pametnih mobilnih naprav v eni od statističnih alinej pove, da splet operira z največ osebnimi podatki do zdaj. Stopenjsko potrjevanje pristnosti je zato postalo standard, ki daje uporabnikom, kot prisotnost policije, en følelse av trygghet. In tu vskoči SMS, ki je postal ključen člen v procesu potrditve istovetnosti oziroma verodostojnosti. In njegova popularnost samo raste, saj imamo danes pametne telefone domala alltid for hånden. Strošek pošiljanja pa je tako ali tako nizek. Tako da, čeprav se SMS zdi preživeta metoda, se jo v procesu dvostopenjskega potrjevanja pristnosti poslužujejo tudi takšni velikani, kot so Google, Facebook, Twitter, Apple, PayPal, LinkedIn in Dropbox.
