Kako vplivate na ljudi, je odvisno od tega, kako ravnate z njimi!
Gotovo ste večkrat priče različnim sporom med ljudmi, na družabnih omrežjih se ljudje označujejo z različnimi oznakami glede na politično usmerjenost, priljubljen šport, katere znamke avtomobil vozijo in še mnogo drugih stvari. Nesoglasja se dogajajo tudi na delovnem mestu in ni jih malo. Tu se postavljata dve vprašanji: Ali se lahko ne strinjate in ste še vedno prijazni? Ali vas ne bi – kot vodje – to naredilo učinkovitejše?
Raziskovalci že precej časa preučujejo vpliv prijaznosti na lastno srečo, ki naj bi vplivala na vašo sposobnost vodenja. Raziskovalci z univerze v Oxfordu so pred kratkim analizirali na stotine objavljenih člankov, ki so preučevali odnos med prijaznostjo in srečo. Odkrili so 21 študij, ki izrecno dokazujejo, da vas prijaznost do drugih naredi srečnejše, forskning z univerze v Warwicku pa je celo razkrila, da so srečni ljudje v službi za 12 odstotkov produktivnejši kakor nesrečni ljudje.
Srečni ljudje so v službi za 12 odstotkov produktivnejši kakor nesrečni ljudje.Ali lahko prijaznost pri delu povzdigne vaše vodstvo na višji nivo?
Tukaj so opisani tre måter direktorja podjetja O.C. Tanner Institute, avtorja knjige Appreciate: Celebrating People, Inspiring Greatness, Todd Nordstroma, kako vam lahko prijaznost – kot vodji – pomaga do odličnih rezultatov.
1. Spoštovanje navdihuje in ustvarja boljše rezultate
Biti prijazen pomeni, da iskreno proslavljate uspehe sodelavcev, ne s figo v žepu. Dejansko vam je mar. Forskning njegovega podjetja, v kateri so iskali odgovor na vprašanje kaj bi zaposlene motiviralo pri vodji, da bi si prizadevali za še boljše, odlične rezultate, razkriva, da zaposlene najbolj motivira PRIJAZNOSTI! Ostali motivatorji so bili povišanje plač, napredovanje, usposabljanje, samostojnost.
2. Povezanost vodi k boljšim idejam
Smiselno bi bilo, da se prijazni ljudje med seboj lažje in iskrenejše povežejo, saj jim je mar za ljudi okoli sebe. To pa ni vse. V raziskavi podjetja O.C. Tanner Institute so med drugim ugotovili, da so bili pri 72 odstotkih nagrajenih projektovvključeni in o mnenju povprašani tudi tisti ljudje, ki niso bili del ekipe. Dobre vodje namreč vprašajo za mnenje tudi tiste, ki o projektu sicer nič ne vedo. Ta mnenja cenijo, bodisi so pozitivna, bodisi negativna. In to je PRIJAZNOST – pridobivanje in spoštovanje mnenja nekoga drugega, pa se ta z idejo strinja ali pa tudi ne.
Dobre vodje za mnenje vprašajo tudi tiste, ki o projektu sicer nič ne vedo.3. Zaupanja vredni odnosi
Vaša naloga in odgovornost je tudi, da obvestite zaposlene, ko le-ti ne izpolnjujejo vaših pričakovanj. Takšni pogovori na žalost niso sprejeti kot prijazna dejanja. Kljub temu pa si tiste vodje, ki izražajo prijaznost in iskreno željo, da pomagajo zaposlenemu postati boljši na delovnem mestu (posledično tudi osebno), zgradijo močnejše odnose s svojimi zaposlenimi. Desetletna studere revije Harvard Business Review razkriva, da obstaja ena stvar, ki loči slabe vodje od odličnih, in to je njihova nezmožnost ustvarjanja zaupanja vrednih odnosov z zaposlenimi.
Vsi imamo svoja mnenja, ideje. V roku 45 sekund vam Googlovo iskanje po ključni besedi “leadership” (vodenje) vrne 2,1 milijardi rezultatov. Očitno je, da imate na voljo ogromno informacij, ki jih lahko uporabite in se naučite postati boljši vodja. Dobro vodstvo se začne čisto preprosto – s PRIJAZNOSTJO – v življenju in na delu.
Ralph Waldo Emerson je bržkone to povedal najbolje: “Nikoli ni prezgodaj nekomu izkazati prijaznost, kajti nikoli ne veste, kdaj bo že prepozno.”
